Ogrevanje - katero se najbolj izplača?

Danes je ogrevanje za nas nekaj tako samoumevnega, kot je dejstvo, da za lasten obstoj potrebujemo hrano in vodo. Skoraj vsi ljudje gledamo tudi na to, da bo ogrevanje cenovno ugodno, hkrati pa ne bo škodilo okolju. A včasih ni bilo tako. Prvo kot prvo je bilo ogrevanje nekaj, kar ni bilo na voljo vsem, temveč le bogatim, predvsem pa niso dajali toliko pomena okolju, kot zgolj dejstvu, da jim je bilo toplo, s čim manj vložka.

Danes imamo številne možnosti in načine ogrevanja. Po podatkih Sursa je leta 2017 v Sloveniji v gospodinjstvih prevladovala raba lesnih goriv – s kar 41 %, sledi jim je poraba električne energije s 26 % gospodinjstev, zemeljski plin s 11 %, lahko kurilno olje z 9 %, daljinska toplota s 7 %, energija okolja in utekočinjen naftni plin pa oba po 3 %. Na koncu je solarna energija z 1 %. Kljub vsem načinom, ki jih imamo danes na voljo, se pri nas še vedno najrajši grejemo na kurilno olje in drva.

Kakšne so torej naše možnosti?

V prvi vrsti se moramo zavedati vseh dejstev, s katerimi smo soočeni. Kakšno hišo imamo? Je stara ali novogradnja? Kakšen vložek imamo na voljo? Kaj smo pripravljeni investirati in na dolgi rok, s čim se bomo morali soočiti? Pri različnih vrstah ogrevanja smo namreč odvisni od določenih dejavnikov, dobra stvar novodobnih ogrevalnih sistemov pa je, da tega praktično ni. Ali pač? Poglejmo si primerjavo med starimi in novimi načini ogrevanja, prednosti in slabosti nekaterih, na koncu pa se boste zavedali, da se mora glede na vse zgoraj opisano vsak pri sebi odločiti, kaj se mu bolj izplača. Kot je dejal Bojan Žlebnik, katerega boste lahko poslušali v nadaljevanju, je vse odvisno od gradbene fizike.

Ogrevanje na kurilno olje je, kot smo že dejali, še vedno najbolj razširjeno v naši državi. Takšna vrsta ogrevanja sicer sodi med okolju bolj prijazne načine ogrevanja in je enostavna za uporabo. Ogrevanje na kurilno olje pa ima še vseeno slab ogrevalni izkoristek, zanj potrebujemo prostor za kurilnico in cisterno, v okolje spušča nezanemarljivo količino CO2, cena pa se spreminja na podlagi samega trga.

Za ogrevanje na zemeljski ali utekočinjen naftni plin potrebujemo plinski kotel, njegove glavne prednosti pa so, da ima stabilno ceno in čisti vir energije – stranska produkta njega sta le para in manjša količina CO2, hkrati pa je enostaven za vzdrževanje in ima dober izkoristek. A tudi pri tem načinu ogrevanja smo odvisni od uvoza plina.

Na drugi strani imamo modernejše in novejše načine ogrevanja, za katere morda marsikdo še ni slišal. Takšno ogrevanje je na primer ogrevanje z IR-paneli. Ti omogočajo nastavljanje želene temperature v vsakem prostoru posebej, večje udobje, učinkovito rabo energije, predvsem pa nižje stroške. Primerni so za dogrevanje ali celotno ogrevanje prostorov in ne zahtevajo rednega vzdrževanja. Njihova slabost pa je v tem, da ni ogrevane vode, čeprav je možnost tudi v dokupu bojlerja.

Odločitev, za kakšno ogrevanje se človek odloči, leži popolnoma na plečih posameznika. Predstavili smo nekaj najpogostejših načinov ogrevanja, dodatno pa smo povprašali za mnenje, katero ogrevanje se najbolj izplača, še Bojana Žlebnika, prvega moža Delovne akcije. Kaj nam je zaupal, si lahko ogledate v spodnjem prispevku:

V branje priporočamo še: