Jesenski goban, goba, ki največkrat sliši na ime jurček ali smrekovec, je pri nas izjemno cenjena. Nabiramo jo prav v tem času. Vreme je gobarjem in ljubiteljem gob več kot naklonjeno, zato so jurčki že pokukali na plano. Kaj moramo vedeti o njih?
Ime, ki se je najbolj prijelo jesenskega gobana, je jurček, znanstveno Boletus edulis. Sezona jurčkov se velikokrat začne že poleti, največ pa jih je je prav v tem času! Dež, nizke temperature v jutranjih urah in nekoliko višje dnevne temperature. Vse to nam je odprlo bogato sezono jurčkov, ki jih najdemo predvsem v listnatih in tudi v iglastih gozdovih. Prepoznamo jih po vlažnem, rahlo lepljivem svetlem ali rjavem klobučku s premerom od 5 do kar 20 centimetrov. Bet je bel in prav tako dober in užiten kot klobuk.
Če ste se šele začeli navduševati nad gobarjenjem, priporočamo, da vas na začetku spremlja kakšen izkušen gobar, ki vas bo podučil, kje se jurčki najraje skrivajo, in vas tudi opozoril, na kaj morate paziti, da jih morebiti ne zamenjate s kakšnimi drugimi, neužitnimi gobami. Na drugi strani ste morda med tistimi, ki ne zahajajo radi v naravo ali pa preprosto nimajo časa. Morda se ne navdušujete nad idejo, da bi po dolgem in počez hodili skozi neznane gozdove, po neznanem terenu, zato lahko v tem primeru jurčke seveda kupite v trgovini ali še bolje – na tržnici, kjer boste skoraj gotovo dobili sveže. Starost gob oz. svežina se najbolje opazi po robovih gobe – če so ti zasušeni in potemneli, pomeni, da niso ravno najbolj sveži, kljub temu pa znajo biti užitni, le nekoliko manj okusni. Najbolj zdravilni in tudi najokusnejši so tisti jurčki, ki jih pripravimo 24 ur po nabiranju.
Za kaj vse so dobri jurčki?
Jurčki niso le mamljivega vonja in še boljšega okusa, temveč so tudi pravi balzam za naš organizem. Vsebujejo veliko koristnih elementov, denimo selen, ki ga imajo jurčki v sebi 150 mikrogramov na 100 gramov njihove teže. Selen velja za enega najpomembnejših zaščitnih elementov, saj ščiti celične stene pred strupi iz okolja. Poleg selena jurčki vsebujejo tudi vitamin B3, ki je bistven za sintezo spolnih hormonov, izjemno blagodejno pa vpliva tudi na živčni sistem in na same možgane, znižuje holesterol, dodatno pa pomaga pri prebavi maščob. Pri jurčkih lahko izpostavimo še visoko vsebnost vitamina D, ki zavira vnetja, zvišuje koncentracijo ter krepi kosti in zobe. Če torej jurčke obožujete, si jih le privoščite brez slabe vesti!
Načini priprave in shranjevanja
Jurčke se lahko pripravi na več načinov. Poznane so številne okusne jedi na žlico – juhe in enolončnice, omlete, omake za rižote in testenine, dodamo jih lahko tudi in predvsem na pico, v lazanjo … skratka, mamljivih receptov z jurčki je malo morje, predvsem za tiste, in ni jih malo, ki jih tako zelo obožujejo. Če nimate ideje, na kakšen način bi jih pripravili, si TUKAJ lahko ogledate nekaj receptov.
Kot smo že poudarili, so jurčki najboljši sveži predvsem tisti, ki jih naberemo in pripravimo sami še isti dan. Če pa jih naberemo oziroma kupimo večjo količino, skupaj s preostalimi vrstami gob, jih je treba ustrezno shraniti! Za začetek jih temeljito obrišemo, odstranimo mehko ali staro podklobučje, jih umijemo s hladno vodo in jih damo v hladilnik, kjer jih lahko hranimo do osem dni, najbolje v papirnati vrečki ali prtičku. Več si preberite tukaj:
Seveda jih lahko tudi narežemo ter posušimo, zamrznemo ali vložimo. Pri zamrznjenih je treba vedeti še to, da jih lahko na ta način hranimo eno leto, ko pa se jih odločimo pripraviti, jih nikoli ne odtajamo do konca, pač pa jih uporabimo še napol zamrznjene. Prav tako jih ne smemo pogrevati, saj lahko s tem povzročimo izločanje strupenih snovi, kar je velikokrat razlog za zastrupitev z gobami. Suhe jurčke za nekaj minut namočimo v vrelo vodo, odcedimo in že so nared za pripravo okusnih jedi.
Pazljivo pri nabiranju!
Gobarjenje je nadvse priljubljena ljubiteljska dejavnost med Slovenci, žal pa le redko kateri gobar dosledno upošteva pravila, ki veljajo pri nabiranju gob ter v gozdu nasploh. Za začetek je zelo priporočljivo, da tisti, ki se odpravi v gozd, ve, kako se pravilno parkira avto v naravnem okolju. O tem nas pouči 28. b člen Zakona o ohranjanju narave. Kot drugo mora gobar vedeti, da je količina katerih koli gob, ki jih lahko nabere, omejena, in sicer na 2 kg po osebi dnevno. Več si lahko preberete tukaj:
Seveda je pomembno tudi, kako gobe nabirati. Prepovedano je namreč uporabljati vse naprave, ki bi lahko poškodovale rastišče ali podgobje. V gobarskih društvih učijo, da morajo gobarji gobo pobrati na tak način, da so vidni vsi njeni deli. Le na tak način so razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti vrsto. V praksi to pomeni, da gob ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacijo o tem, kar je pod dniščem beta. Gobe pa je dovoljeno prenašati le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor in ne v plastičnih vrečkah.
Skratka, izkoristite sezono jurčkov in uživajte v nabiranju, pripravi jurčkov ter seveda v okusnih jedeh z jurčki. Pa dober tek!
Poleg jurčkov lahko v naših gozdovih naletimo še na veliko drugih gob, užitnih in neužitnih. Preverite, katere vse gobe rastejo v Sloveniji, kakšna so pravila gobarjenja in kako je z nadzorom in sankcijami v primeru kršenja pravil!
V branje priporočamo še:
