Dominvrt.si
Sadovnjak

Ljubljanski mestni sadovnjaki zaradi vandalizma ne uspevajo po načrtih

STA
04. 08. 2020 08.05
1

Ljubljanska mestna občina si prizadeva, da bi javni mestni prostor obogatila s sadovnjaki. Ti so zdaj na sedmih lokacijah. Zaradi vandalizma v zadnjih letih pa ne uspevajo v skladu s pričakovanji.

Mestna občina Ljubljana mestne sadovnjake pretežno zasaja v bližini vrtičkarskih območij, zaradi vandalizma pa so zasajanje nekoliko upočasnili. Nadaljevali bodo, ko bodo vsa do zdaj zasajena drevesa dovolj velika in bodo obrodila sadove. V javnih sadovnjakih naj bi namreč potekali različni dogodki, denimo izobraževanja v zvezi z obrezovanjem dreves.

Prvi javni sadovnjak, v katerem je bilo 128 sadnih dreves, so posadili jeseni 2015 na Grbi. Sadovnjaki pa so še na Rakovi jelši, v Savskem naselju, na Vojkovi cesti, v parku Muste, nad vrtičkarskim območjem na Grbi in ob novo urejenem vrtičkarskem območju v Vižmarjih. Redno jih oskrbujejo, vendar se zaradi vandalizma sadike v večini sadovnjakov ne razvijajo po pričakovanjih.

Sadovnjak na Grbi je bil leta 2016 trikrat poškodovan, tako da ni ostala cela niti ena sadika. Iz sadovnjaka v Savskem naselju so aprila 2017 izpulili in odnesli 15 sadik jablan. Sadovnjak na Rakovi jelši je bil poškodovan septembra 2017, ko je bilo polomljenih 11 sadik jablan. V sadovnjaku ob Vojkovi cesti pa so vandali novembra 2017 polomili 54 sadik različnih sadnih vrst.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Na občini so nadomestili vsa poškodovana drevesa in škodo tudi prijavili policiji, vendar jim povzročiteljev ni uspelo najti.

Vandalizem nad sadnimi drevesi se lani in letos tudi zaradi občinskih ukrepov ni ponovil. Z družbeno odgovorno kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto že od leta 2015 poudarjajo pomen spoštovanja skupnega javnega prostora. Hkrati pa mestni redarji pogosteje nadzirajo teren.

V Molu je skupaj zasajenih nekaj manj kot 600 sadnih dreves. To so pretežno domače vrste sadnega drevja, denimo domače stare sorte jablan, hrušk, sliv, murve, nešplje, skorša, jerebike, kutine, kakija, asimine, pa tudi oreh in kostanj. Sadna drevesa bodo v polno rodnost prešla šele čez nekaj let, saj so nasadi zasnovani kot travniški visokodebelni sadovnjaki. To pomeni drevesa na višjih podlagah, ki v odrasli dobi ne bodo potrebovala niti opore niti intenzivne oskrbe.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Želijo si, da bi prebivalci spoznali širok nabor sadnih vrst in sort in se seznanili s tem, kako jih je mogoče pridelovati tudi v širšem mestnem okolju. Poleg tega so sadovnjaki namenjeni promociji samooskrbe in sonaravno urejenega sadjarstva v mestu. V sadovnjakih sodelujejo tudi z sadjarskimi in čebelarskimi društvi in skupaj organizirajo izobraževalne dejavnosti. Pri zasaditvi pa jim pomaga oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijskega inštituta Slovenije, ki skrbi za strokovno oskrbo sadovnjakov.

Komentarji (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
mamiLjudmila 10. 08. 2020 21.24
To pove vse o mestni mladini, ki zna nič , niti nima odnosa do narave, šola jim očitno ni dala niti malo znanja niti spoštovanja. In ta folk zrcalo svojih staršev nam bo delal, vodil, nadaljeval družbo, državo? Sadovnjake naj vsaj za 15 let ogradijo, omejijo dostop z obvezno legitimacijo in odprejo šele , ko bodo drevesa dovolj močna za javno dostopnost. naj bodo ti sadovnjaki pod nadzorom, kamere pa res niso tako drage. Ujeti vandali pa pod nadzorom naj čistijo kanale, greznice, smeti karkoli v javno dobro. V mestih lahko pošistijo vse poscane in posrane parke, vogale, pločnike ipd.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1170