Heracleum mantegazzianum oziroma kavkaški dežen je rastlina iz rodu kobulnic, ki, kakor pove njeno ime, izvorno prihaja z območja Kavkaza v Srednji Aziji.

Zaradi njenega zanimivega videza – belih cvetov, ki v dežnikasti obliki dosežejo premer tudi nekaj deset centimetrov, zanimivo oblikovanih listov in velikosti od 2, pa vse do 7 metrov, so jo v 19. stoletju prinesli v Veliko Britanijo in jo sadili kot okrasno ornamentalno rastlino.

Kasneje se je razširila tudi drugod po Evropi (najdemo jo na primer tudi v ljubljanskem Botaničnem vrtu), v 20. stoletju pa je našla tudi pot do ZDA.

Kljub privlačnemu videzu pa rastlina nikakor ni nedolžna; prav nasprotno, za ljudi je lahko resno nevarna.

Sok iz njenega mesnatega, votlega debla, listov in cvetov namreč že samo ob stiku rastline s kožo povzroča hude in dolgotrajne razjede, rane in izpuščaje na koži, še posebej, če je koža ob tem izpostavljena še soncu in potenju, čemur se poleti težko izognemo.

Če pride v stik z očmi sok dežena povzroči celo slepoto.

Vse to samo po sebi še nebi bilo nič posebnega – konec koncev je med okrasnimi rastlinami kar nekaj takšnih, ki so za človeka strupene – če se ne bi rastlina v zadnjih letih začela hitro in divje razraščati, njene kolonije pa predstavljajo nevarnost za prebivalce, ki hudih nevarnosti, povezanih z njo, ne poznajo.

Že štiri leta tako v zgodnjem poletju opažajo prave divje „goščave“ te rastline z več sto primerki predvsem v državi New York, zato okoljski direktorat prebivalce poziva, naj bojo v stiku z njo pazljivi.

Nahajališča najditelji sporočajo ekipi, ki se rastišč podivjane rastline loteva z izkopavanjem korenin, sekanjem in, v primeru rastišč z več kot 400 rastlinami, lotijo s herbicidi.