Dominvrt.si
image (28)

To ni hec!

N.L.
14. 01. 2012 13.08
12

Za vse ljubitelje naravnih lepot in vrtoglavih višin smo tokrat pripravili posebno poslastico – nekakšen seznam krajev, kjer lahko svet okoli sebe vidite z druge perspektive.

Govorimo o žičnicah, nihalkah, „gondolah“ - nadvse pripravnih izumih človeštva, ki so marsikomu omogočili, ali pa vsaj olajšali dostop do sicer težko dostopnih krajev in lepot sveta.

V fotogaleriji zgoraj si lahko ogledate najdaljše, najvišje, najlepše in sploh najbolj izjemne v svetovnem merilu, spodaj pa kot zanimivost dodajamo nekaj informacij o žičnicah v Sloveniji.

Medtem ko so prve žičnice po svetu začeli graditi že v začetku 20. stoletja začetki žičničarstva pri nas segajo v 60. leta. Prvo nihalko so tako pri nas speljali na Veliko Planino leta 1963, poganjal pa jo je motor potopljene ruske podmornice, že več kot 10 let prej, leta 1947, pa so na Črnem vrhu nad Jesenicami postavili prvo vlečnico.

Še danes pri nas prevladujejo smučarske vlečnice, kar nekaj pa je tudi kabinskih žičnic različnih tipov, na primer na Veliko Planino, Krvavec, Vogel …

Če torej sodite med velike ljubitelje naravnih lepot, ob čemer vam je večurna hoja do razglednih pobočij in vrhov malce odveč, so žičnice vsekakor dobra izbira.

Le vrtoglavica vam ne sme predstavljati prevelike ovire.
 

Komentarji (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ni je čez uno na golteh, aluminij tok švoh d čez padeš, pa n vsakem stebru odskoči kšn metr visoko in se spet ujame na zajlenazaj in je v pravm pomenu nihalka k jo ziba k gugalnco, starost ma pa iz prve ruske
Tonček Balonček 15. 01. 2012 09.41
Toje tisti z "najvišnjim stebrom), gondola od Alpincentra na zgornjo postajo pod Kitzsteinhornom!
Ne vidim Kapruna!
Tonček Balonček 15. 01. 2012 08.24
Pišete neumnosti. In da vam osvežim spomin na nedeljo, 11. oktobra leta 1964, ko smo odprli to povezavo Šimnovca z dolino, popisan je bil v takratnem Kamniškemu občanu :"Kabini, ki sprejmeta vsaka po 30 potnikov, drsita po 1643 m dolgih jeklenih vrveh malo več kot 5 minut in pri tem premagata višinsko razliko 858 m. Naj povemo še to, da tehta vsaka od nosilnih vrvi skoraj 17 ton , vlečna vrv pa je težka 12 ton. Za pogon žičnice skrbi 200 kilovatni elektromotor. Tudi za varnost v primeru okvare je poskrbljeno, saj ima žičnica kar štiri med seboj neodvisne zavorne sisteme. In končno še en podatek: vrednost objekta se giblje okrog 500 milijonov dinarjev." Prvo vlečnico v Slovenii je že perd vojno postavil Stanko Bludek v Planici! NAjstarejša sedežnica pa je tista na Voglu (Orlove glace) iz leta 1966! . Z otvoritvijo prve vlečnice (Preseka) leta 48 s eje začelo modernos mučanej v Kr. gori, 10 let kasneje pa so psotavili sedežnici S in Vitranc! New zavajajte bralcev z napačnimi podatki in dilentatizmom.
Anonimnež1 15. 01. 2012 08.00
plezam po hribih,po stenah... samo da bi se šel pa stem peljat, ni pogojev...me je pa strah,zato tud smučam ne.
od višine se zvrti :))
Če že napišete članek o teh stvareh, se prej vsaj pozanimajte, kaj je res in kaj ni. Pišete, da je najdaljša žičnica na svetu v Novi mehiki (4467 m). Sam osebno ne morem trditi, katera je najdaljša na svetu, sem se pa peljal z žičnico, ki je dolga 7500 metrov. Povezuje kraja Kurando in Caravonico (Australia, Quensland), pelje pa čez deževni pragozd. Pa brez zamere. LP
Ja to pa res ni hec!
S takimi mam izkušnje, kaj naj rečem, te kar v želodcu stisne.
hudooo
wau, to pa je vožnja!!!
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1143