V Bruslju živeči umetnik arhivske izvode trdo pornografskih revij namreč uporablja kot medij, s pomočjo katerega izdeluje prefinjene, delikatne in zelo nežne umetnine, ki so pravo nasprotje prizorov, ki jih najdemo na straneh tovrstnih časopisov.

S pomočjo natančnih, kot britev ostrih skalpelov Tom Gallant posamezne strani precizno razreže v stilizirane vzorce, floralne ali abstraktne ter celo religiozne motive, ter iz njih s tehniko plastenja pričara mojstrska umetniška dela, ki skoraj popolnoma zabrišejo izvirne podobe.

Le tu in tam v nežnem vzorcu še mogoče zaslutiti koščke gole kože, las, ustnic ali genitalij.

Svoje delo umetnik opisuje kot vizualni jezik, pri katerem se „ukvarja z intimnimi zadevami na zelo javen način.“

Pornografijo, pravi, uporablja kot reprezentacijo naše vizualne kulture, katere ozadje je povezano z ideologijo mladosti, golote, spolnosti in izkoriščanja žensk in ženskosti.

O tem, ali in kako Gallant prestopa mejo med umetnostjo in pornografijo, ali pa to razmejitev celo presega, ob njegovih podobah sodite sami.