'Še vedno sem globoko pretresena'

"Ko sem prišla k njim, smo se najprej eno uro sprehajali od konja do konja in za slehernega so mi povedali njegovo pretresljivo življenjsko zgodbo, ki me je pri vsakem ganila do solz. Še vedno sem globoko pretresena nad krutostjo, ki smo jo zmožni ljudje. Preprosto sem ostala brez besed oziroma sem sama pri sebi sklenila, da jim pomagam po svojih najboljših močeh," nam pove Natalija, vesela, da bo od sedaj naprej tudi ona lahko glas teh rešenih konj. V društvu ji je tako eden izmed prostovoljcev izbral najstarejšega rodovniškega lipicanca Valdomora, katermu je postala botra. "Ljudem želim tudi preko delovanja v medijih potrkati na njihova srca in duše ter jih opomniti, da so živali tukaj, med nami, da nam polepšajo življenja in ne zato, da na njih izživljajo svoje bolne in sadistične ume. Podjetje, ki ga imava z možem, pa bo finančno z donacijami poskrbelo za njegovo oskrbo ter da Valdek, kot mu rečemo ljubkovalno, nikoli več ne bo lačen." Sicer pa je bil Valdomor, ki danes šteje 22 let, nekoč hipoterapevtski konj, ki je s terapijami pomagal ljudem in ko je odslužil svoje in je hipoterapevtskemu društvu predstavljal samo še strošek, so ga v zelo slabem stanju predali v oskrbo Društvu za zaščito konj. "Pravkar mi je predsednica društva sporočila, da se Valdek odlično počuti, da ga do včeraj še ni videla galopirati po travniku, včeraj pa si je dal duška na polno ter se nasploh čisto pomladil," še pove Natalija, vesela, da je tako tudi po njeni zaslugi. Upa, da bo s svojim dejanjem odprla oči čim večjemu številu ljudi ter da se bodo zgledovali po njej in pomagali po svojih najboljših očeh. Sicer pa ima Natalija rada vse živali, prva leta svojega življenja je namreč z družino preživela pri babici in dedku na kmetiji, kjer so poleg ostalih živalic imeli tudi konje, pri oskrbi katerih je tudi sama z veseljem pomagala. Kot je še dodala, se teh plemenitih živali ne boji, temveč do njih čuti veliko ljubezen in spoštovanje.