Rdečo peso so poznali že stari Grki in Rimljani, vendar so jo gojili zaradi listov, ne zaradi odebeljenega gomolja v zemlji. Ta se je pojavil šele v 15. oz. 16. stoletju. Vsebuje sladkor, beljakovine, maščobe, kalcij, magnezij, kalij, fosfor, natrij, železo, žveplo, jod, provitamin A ter vitamina B in C. Rdeči antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev. Vsebuje tudi aminokisline aspargin, glutamin in betain, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi. Vsebuje tudi zelo redke minerale rubidij, cezij, stroncij in kobalt. Slednji je pomemben pri nastajanju vitamina B 12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc. Zato je rdeča pesa, predvsem njen sok, pomemben za vse slabokrvne.