Dominvrt.si
image (28)

Nihče si ne zna razložiti, zakaj se to dogaja!

M.Č.
18. 01. 2013 15.24
34

V Italiji, natančneje v mestu San Donaci, se dnevno odvija srce parajoča zgodba. Tommy, 7-letni nemški ovčar, katerega lastnica je pred dvema mesecema umrla, prihaja v cerkev, kjer vztrajno čaka, da se bo vrnila. Preberite neverjetno zgodbo o zvestobi in brezpogojni ljubezni.

Psa je pred nekaj leti posvojila Maria Margherita Lochi, ki je bila znana kot velika ljubiteljica živali. Nikoli ni obrnila hrbta zapuščeni živali, zato je v svoj dom sprejela več mačk in psov. Vendar se je med njo in psom, ki ga je našla zapuščenega sredi polja, stkala prav posebna vez, kar pes vsak dan znova dokazuje tudi po njeni smrti.

Nemški ovčar je vsak dan svojo lastnico spremljal k maši. Ker je bil prijazen in ubogljiv, večina meščanov pravi, da sploh niso opazili, da je vedno sedel pod Mariinimi nogami. Ko je gospa umrla, so njeni sorodniki dovolili, da je bil prisoten na njenem pogrebu. Očitno pa svojo lastnico močno pogreša in meščane vsak dan znova preseneča s svojim dejanjem. Po njeni smrti že dva mesca vsak dan prihaja v cerkev, potrpežljivo gleda proti vratom in čaka, kdaj se bo vrnila.

Pes vsak dan prihaja v času maše v cerkev, kjer je zelo priden in popolnoma tiho. V vsem tem času ga še nisem slišal zalajati. Popolnoma mirno sedi pri oltarju in nikogar ne moti. Zato ga nikoli nisem in ga ne bom podil iz cerkve,'' je povedal župnik Donato Panna.

S svojo predanostjo je Tommy tako očaral meščane, da so ga vsi skupaj posvojili, vsi skrbijo zanj in mu nastavljajo hrano, kljub temu pa upajo, da bo našel nove lastnike, na katere se bo lahko navezal in ki bodo zanj lepo poskrbeli.

Poglejte si tudi video, ob katerem boste ostali brez besed...

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

Komentarji (34)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Nihče si ne zna razložiti, zakaj ima pes v Sloveniji več pravic kot človek. Če pes laja cel dan in celo noč, 24 ur na dan, ga ni predpisa ali zakona, ki bi ljudem omogočil mirno, normalno življenje. Vsak poskus v tej smeri pa se konča tako, da se nas, ki želimo vsaj nočni mir, razglasi za butalce, ki ne vedo, da pes pač laja.
Živali še posebej zaznajo dobroto in jo z večkratniki zaznanega vračajo svojemu lastniku... Večkrat pride do navezanosti, ki je tudi smrt ne prekine, nekakšne ljubezni za vedno. Moja mačka se je (sicer v visoki starosti) dolgo borila s smrtjo, ker me preprosto ni hotela zapustiti. Z zadnjimi močmi se je na koncu priplazila do vhodnih vrat in me tam za vedno počakala da se vrnem, kar je bilo za njo nedvomno pomembnejše celo od njene smrti. Po tem pa je tu mnogo brezsrčnih ljudi, ki trdijo, da živali nimajo nobenih čustev. Preprosto-zvestoba do groba, kar pri človeku redkokdaj zaznaš.
BOGI kuža.... kako žalostno čaka... takšen duhovnik je duhovnik s srcem, ki razume vezi med ljudmi in živalmi ter da so tudi živali bitja, ki čutijo. Če bi bili ljudje vsaj 50% čustveno podobni živalicam bi bil svet lepši. Če pa imajo vsi kužka tako radi pa tudi ne razumem zakaj ga nekdo sebi ne vzame. Upam na uspešno rešitev tega primera. In vsaj en dober članek iz strani 24 ur.
Solzne oči sem dobila ob tem članku... Tudi jaz upam, da bo kuža kmalu dobil novega lastnika... <3
Joj kako veseli bi bili mi Slovenci, da bi imeli samo malo te čutnosti med seboj. Kako lepo bi nam bilo. Res je pasja ljubezen oz. živali znajo in zmorejo vračati dobro človeku, znajo biti prijatelji. Ljudje to nam je v poduk. Takrat nam bo lepše.
Ojoj.... :`( Pomojem ob tem članku malokdo ne dobi solznih oči. Če še pogledaš drugo sliko.... :`( Zdi se mi,da ljudje vse preveč podcenjujemo,oziroma premalo cenimo živalsko ljubezen in predanost,ki je brezmejna.
Mater že sedem krat berem ta članek,pa mi ne gre.Nisem neki mehkužec,ampak samo že pogled na te slike mi solze silijo iz oči.
enako, se strinjam...
Nekaj nas pa je,ki smo zmožni tudi nežnih čustev.
Meni tudi, kar srce me boli....sam da sliko pogledam me kar solza priteče...
KDO NE MARA ŽIVALI, NE MARA LJUDI...Lepa gesta župnika in faranov...
kdor ima preveč rad živali ne mara ljudi
zivali nimas nikoli prevec rad. toliko hvaleznosti, zvestobe, ..., kot jo premorejo zivali, je ne premore vecina ljudi. marsikaj bi se morali uciti od njih, pa bi bilo marsikomu bolje oz. lepse v zivljenju!
Silvo Pe?nik 19. 01. 2013 11.41
pes je človekov najbolši prijatel
bogi pes
revček, to je res prava brezpogojna ljubezen, ki si jo ljudje sploh ne znamo predstavljat. Živali so nekaj najlepšega na našem planetu, od njih se lahko učimo marsikaj.
Bogi...hvalabogu ga vsaj ne podijo ven.
kaj se mi je zasmilu ostal brez besed
oh.. ko bi vsaj enkrat dojeli kako živali razumejo,čutijo in ljubijo brezpogojno. res žalostna zgodba, upam na srečen konec.
Ja lastnica se bo težk vrnla. IMO
Lahko pa ga posvoji kdo,ki ga bo imel na enak način rad,kot ha je imela lastnica.
Meni je pa še posebno všeč odnos župnika. Nehote pri tem pomislim, kako bi reagiral naduti Rode, če bi bil pes pri njegovi maši.
podpis,,on ga bi ven nagnal sem prepričan,,,
ata janez, ni pomembno koliko smo staro, pač pa, da imamo srce. In, kdor ima srce, ima tudi ljubezen. Jaz imam do živali še posebej. Lep dan želim in čim manj srčnih bolečin......vsem
Hvala za prijazne besede.
Takšne zvestobe ne premore človek...
To je enkrat ena...
na drugi sliki se vidi iskrena žalost tega psa...
andreja janeži? 19. 01. 2013 08.26
Bil je pes kateri je lastnika čakal na želežniški postaji in ima kip zvestobe na Japonskem.Je posnet film o tem.
to je bil film HACHIKO (Hachi). igra Richard Gere. hud film, vreden ogleda, posnet po resnicni zgodbi. Tistemu psu je na Japonskem postavljen tudi kip za njegovo zvestobo svojemu lastniku, ki ga je se nekaj let po smrti vsak dan cakal na zelezniski postaji!
Precej star sem že,pa sem vseeno s solzami v očeh prebral članek.To pa je zvestoba,ki sega tudi onstran groba.Zakaj ni tega pri ljudeh.......
lepo si napisal.
Hvala lepa,sem pač zelo čustven človek.Še posebej pa cenim pasjo zvestobo.
Hachi: A Dog's Tale
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1105