Preizkusi v Evropskem obratu za sinhrotronsko sevanje (ESRF) v francoskem mestu Grenoble so pokazali, da lahko katastrofalni superizbruh sproži že zadostna količina magme. Te simulacije izredne vročine in pritiska v teh "spečih orjakih" pa bi lahko pomagale pri napovedovanju prihodnjih katastrof.

"Vedeli smo, da ura tiktaka, a nismo vedeli kako hitro oziroma kaj je potrebno za sprožitev superizbruha," je povedal vodja raziskav Wim Malfait iz znanstvenega inštituta ETH v Zürichu. "Ko imaš dovolj staljene magme, se lahko kar tako sproži izbruh," je dodal.

Na Zemlji je sicer okoli 20 znanih supervulkanov. Med njimi je Toba v Indoneziji in Taupo na Novi Zelandiji, blizu Neaplja pa se nahaja nekoliko manjši Campi Flegrei.

Superizbruhi so izjemno redki, zgodijo se v povprečju nekje vsakih 100.000 let. A ko do njih pride, imajo uničujoče posledice za podnebje in ekologijo našega planeta.

Ko je pred okrog 600.000 leti v ameriški zvezni državi Wyoming na območju današnjega narodnega parka Yellowstone izbruhnil supervulkan, je izbruhnil več kot 1000 kubičnih kilometrov pepela in lave, kar je dovolj, da večje mesto pokrije z več kilometrov debelo plastjo.

"To je nekaj, s čimer se bomo kot vrsta slej ko prej morali spopasti. V prihodnosti se to bo zgodilo," je po poročanju britanskega BBC povedal Malfait, ki je izbruh supervulkana primerjal z padcem asteroida na Zemljo. "Tveganje je na splošno majhno, a ko se zgodi, so posledice katastrofalne," je še povedal.