Srce parajoče ali noro smešno?

oo ja tud mi smo imeli psa. vse do včeraj do 8 ure zjutraj. z bejbo se zbudiva ustanem da bi šeu v kuhinji pripraviti zajtrk ko nakat pride fotr kmeni in mi reče da naj pospravum sporej pri psu vso ograjo in vrata ki jih je imel pri koči. nakar ga začudeno pogledam pa sem si že kar mislil kaj bo pa reče "bena ni več" naredim zajtrk, grem v sobo se usedem in se sesujem. pes ki me je ob prihodu domou vedno z navdušenjem pozdravil je biu naš Ben. njega se spomnim od trenutka ko sva ga s fotrom šla iskat (takrat sm biu str nekje 7 ali 8 let) pa do trenutka ko mi je fotr povedal da ga ni več se spomnim čist vse od njega. naj je omenim da je biu pasme brak jazbečar (lovski pes). 1. novembra 2005 sta šla z očetom skupaj v gozd kjer je biu najraje ga je spustiu iz verige ta pa se je takoj pognal za gamsom. pa sja vemo kako je pri takih psih vedno pride nazaj h gospodarju, no tokrat ga ni bilo nazaj. mine celo popoudne psa še vedno ni. mine dan 2 ,3 ,4 ,5.psa od nikoder. bili smo že mnenja - nebo ga nazaj. ravno takrat je potekala skupen lov v tistem koncu kjer naj bi biu nazadnje opažen Ben. lova je bilo konec ko vodja lovske družine reče drugemu lovcu naj vzame še te netke ki jih ni porabil , reče v redu bom vzel. hodi hodi hodi ko pomisli pa kaj naj on zdaj s temi netki. stau pa je nekje 50 metrou proč od ničine skalne stene. ustreli v steno nakar se oglasi pasji lajež in glejga naš pes pogleda iz skalne police - živ :D slučajno pa je biu ta človek očetov prijatelj in je seveda takoj prepoznal psa. ves navdušen kliče očeta našeu sem vašega psa. sestradan tako da so se mi videla vsa rebra. seveda smo ga doma tako razvajali da in bili veseli da je še žiu :) naj omenim še da se je po parih letih nekje poškodoval tako ta je imeu poškodovano hrbtenico (vsak drugi vretenec je biu udarjen) veterinar nam je rekel da če ga imamo radi naj se ga pazimo. seveda kaj pa imelo smo ga v stanovanju 23ur na dan :) imeu je tudi tumor na nogi nujna operacija in okrevanje, še prej neko ranu na smrčku smo ga mazali s kremami. v zadnjem času pa je imel težave z vnetjem ušesi. stvar je šla tako daleč da so se mu začela gnojiti najprej eno uho nato še drugo. vtirali smi mu neko vodo in z krpicami čistili ves ta gnoj. čez par ur je imel isto v ušesih; boleča krvava in zagnojena. vedeli smo da gre stvar h koncu. ja tako se je včerajšnjega jutra končala (z olajšanjem muk) zgodba našega 13 letnega kuža Bena :( Ben počivaj v miru :( imam dom, avto, nekaj denarja, začasno službo, že po enem dnevu pa opazim da nekaj manjka :( ampak z nasmehom na obrazu pa lahko rečem da je biu najbolši kuža ki sem jih gdaj koli spoznal :) R.I.P. Ben.