Sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje z e-odpadki je nujno za zagotavljanje pogojev za reciklažo materialov, ki se uporabljajo v prenosnih računalnikih, mobilnikih, televizorjih.

Trend

Kam z e-odpadki?

29. 03. 2013 08.03

V Evropi se količina e-odpadkov vsako leto poveča za 3 do 5 odstotkov. To je trikrat hitreje v primerjavi z rastjo drugih odpadkov. Ta grozljivi podatek pa velja tudi za Slovenijo.

Elektronski odpadki se povečujejo najhitreje. Zato so bila preteklo leto, z namenom učinkovitejše rabe virov, sprejeta nova pravila o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. Z boljšim in varnejšim ravnanjem s temi odpadki, med katerimi so številni za okolje in ljudi zelo strupeni, naj bi povečali količino zbranih surovin in tako zmanjšali nenadzorovano in nesistematično odlaganje nevarnih snovi, ki jih ti odpadki vsebujejo.

Ko kupujete nov električni izdelek ali elektronski aparat, preverite, ali boste morda deležni popusta, če boste v trgovino prinesli stari aparat. Posamezni trgovci občasno ponujajo tovrstne popuste?

Kam ste pa vi odvrgli mobilnik, ko ste kupili novega?

Verjetno ni dvoma, da je to okoljski problem, ob ustrezni reciklaži pa lahko opozorimo tudi na ekonomski vidik. Danes so odsluženi gospodinjski aparati več kot le odpadno železo, zastareli računalniki in mobilniki več kot le nevarni odpadki. Vse to je namreč tudi vir surovin. Zato se naslednjič, ko boste kupili nov mobilnik, vprašajte, kaj boste storili s prejšnjim.

Kje se problem pravzaprav začne?

Nekoč so potrošniki kupovali nove izdelke, ko so se stari pokvarili. Danes pa številni sledijo hitremu razvoju tehnologije in tako pogosteje kupujejo, nadgrajujejo elektronske naprave, predvsem mobilnike in računalnike. In resnica je, da v večini primerov stari izdelek, katerega je nadomestil novi, konča med odpadki.

V Evropi se količina e-odpadkov vsako leto poveča za tri do pet odstotkov, kar je trikrat hitreje od drugih odpadkov.

Sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo je tako nujno, če želimo rešiti okolje pred temi strupi. V ta namen bodo morale vse države članice EU povečati količino zbranih e-odpadkov, in sicer najmanj štiri kilograme na osebo. Ta delež pa se bo z leti še povečeval. Od leta 2016 bo tako morala na primer Slovenija zagotoviti, da bo zbranih 40 odstotkov odpadnih materialov prodane električne in elektronske opreme. Že čez osem let bo treba zbrati veliko več, in sicer kar 85 odstotkov vseh e-odpadkov.

Katere nevarne snovi so v e-napravah?

To so živo srebro, svinec, krom, bromirani zaviralci gorenja, snovi, ki so škodljive za ozon, poliklorirani bifenili, kadmij in med mnogimi drugimi tudi arzen. V kolikor s temi snovmi ravnamo malomarno, lahko prav vse škodujejo tako okolju kot človeku.

Kako ste lahko sami odgovorni do okolja in hkrati privarčujete?

1. Pred nakupom razmislite, ali res potrebujete novo e-napravo.

2. Še delujočo staro e-napravo podarite. Če naprava ne deluje, pomeni, da ste podarili odpadek.

3. Odsluženo e-napravo oddajte na ustreznih mestih: na prodajnim mestu, izbirnih centrih izvajalcev ali v zbiralnicah proizvajalcev in podjetij, ki zbirajo električno in elektronsko opremo. V Sloveniji naj bi bilo takšnih trenutno 43.

odpadki okolje strup tehnologija smeti e odpadki elektronika računalniki