Zima je za vogalom, napovedujejo meteorologi. V Evropi se nam tako z novembrom obeta pomembna sprememba vremenskega vzorca, ki s seboj prinaša več padavin, nižje temperature in manj stanovitnosti.
V starih časih, ko meteorološke napovedi še niso bile tako zanesljive kot danes – ali pa jih praktično sploh ni bilo, so se ljudje pri napovedovanju vremena morali zanašati na to, kar so videli okoli sebe. Sčasoma so se tako razvile različne vraže in prepričanja, po katerih so se ljudje ravnali tudi pri pripravi na najbolj oster letni čas, zimo.
Globalno segrevanje je v zadnjem času pereč svetovni problem, ki pa ga mnogi, predvsem nepoznavalci, še vedno zanikajo. Eden od argumentov je tudi nerazumevanje ekstremno nizkih temperatur in globalnega segrevanja, ki naj bi si po preprosti logiki nasprotovala. Kako je torej mogoče, da smo kljub globalnemu segrevanju še vedno priča močnim snežnim metežem in ekstremno nizkim temperaturam ozračja na nekaterih delih sveta? Mar globalno segrevanje ne pomeni, da bi se ozračje moralo segrevati?
Oktober 2025 se bo začel s prvim večjim obdobjem izrazitega mraza, ki bo dosegel tudi nas, napovedujejo vremenoslovci. Poglejmo, kaj nam še prinašajo letošnji prvi pravi jesenski dnevi.
Slovensko obalo je od zahoda dosegla nevihtna linija, ki se je že pomaknila tudi proti notranjosti Slovenske Istre. Pojavljajo se močnejši nalivi. Možen je tudi kakšen močnejši sunek vetra, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. O poplavljanju že poročajo iz Občine Piran. Padavine so dosegle tudi že notranjost Slovenije.
Velika prašna nevihta je prekrila glavno mesto ameriške zvezne države Arizona in v nekaj trenutkih dan spremenila v noč. Gre za spektakularen meteorološki pojav, ki pa povzroča ogromno težav in lahko terja tudi smrtne žrtve.
V naslednjih nekaj dneh se v Evropi napovedujejo nestanovitne vremenske razmere, ki so posledica ostankov nedavnega orkana Erin. Potem ko je ta dosegel svoj vrhunec, se je kot močan posttropski ciklon premaknil vzhodno od Severne Amerike in se kot močan posttropski ciklon obrnil proti Evropi. Meteorologe skrbi predvsem morebiten izbruh nepredvidljivega vremena konec tega tedna, ki bi lahko prizadel tudi območje Slovenije.
Letošnje poletje nam je že postreglo z zelo raznolikim vremenskim dogajanjem. Doživeli smo vse - od hude suše in ekstremne vročine pa do nalivov, točem vetra in nenavadno nizkih temperatur. Vremenska napoved za avgust pa kaže na to, da bodo sprva še prevladovale nižje temperature kot smo jih sicer vajeni v tem delu leta, toda te ne bodo vztrajale, kmalu bodo namreč spet prišli na svoj račun ljubitelji poletja.
Čeprav smo v zadnjih dneh priča rahli ohladitvi, poletja še ni konec. Meteorologi namreč že zadnjih nekaj let pravzaprav ne pomnijo poletja brez več vročinskih valov. Toda poleg temperature opazovanja kažejo tudi, da se v zadnjih letih močno dviguje tudi vlažnost v ozračju.
Današnje sneženje na Kredarici, ki se nahaja na 2515 metrih v Julijskih Alpah, predstavlja zanimiv vremenski pojav za začetek julija. Čeprav gre za redek pojav, po drugi strani ni nemogoč in smo ga bili v preteklih letih že vajeni.
Neurje, ki s seboj poleg dežja prinese tudi močan veter in točo, je povsem naravni pojav, ki je značilen predvsem za toplejši del leta. A kljub omenjenemu dejstvu, da toča ni nič novega, se v zadnjem času marsikdo sprašuje, ali so vremenske ujme, kot jih doživljamo, sploh še odraz normalnega vremenskega dogajanja. Kot se to pogosto zgodi, imamo sedaj na dveh bregovih ljudi, ki verjamejo v svoj prav – znanstvenike in tiste, ki kuhajo kis.
Julijska vremenska napoved za Evropo kaže prelom hladnejšega vzorca, sprememba pa naj bi se zgodila že precej kmalu. Poglejmo, kdaj naj bi po napovedih meteorologov končno prišli na svoj račun tisti, ki jim trenutna vročina ni najbolj po godu.
