Letošnji marec je v Sloveniji postregel z nenavadno kombinacijo vremena. Mesec je bil nadpovprečno topel in sončen ter precej bolj suh od običajnega. Če smo se do zdaj 'sončili', pa vremenoslovci v prihajajočih dneh napovedujejo ohladitev.
V zadnjih dneh je zima pokazala svojo moč. Po obilnem sneženju, ki je bistveno ohromilo promet po državi, je nastopil hud mraz, zdaj pa na nas 'preži' nova nevarnost – žled, ki lahko lokalno povzroči tudi škodo na drevju in infrastrukturi. Največ težav bo povzročala poledica, zato je za severovzhod države razglašeno oranžno vremensko opozorilo.
Vremenska napoved za danes in jutri kaže, da bodo zelo kmalu na svoj račun prišli vsi ljubitelji snega. Potem ko nam je hladno vreme z nekaj snežinkami postreglo že v začetku tega tedna, pa je sedaj pričakovati nekoliko obilnejše sneženje.
Potem ko se predvsem na zahodu trenutno soočajo s hudimi poplavami, ki povzročajo celo plazove, pa vremenoslovci opozarjajo, da zna vreme pokazati svoje zobe tudi v prihodnjih dneh. Marsikje po Sloveniji bi se namreč že jutri meja sneženja spustila precej nizko.
Po trenutni otoplitvi, ki smo ji bili priča v zadnjih dneh in naj bi za konec tedna še vztrajala, vremenoslovci konec prihodnjega tedna napovedujejo občutno ohladitev. A ne le to, morda bomo dočakali tudi prve letošnje snežinke.
Zima je za vogalom, napovedujejo meteorologi. V Evropi se nam tako z novembrom obeta pomembna sprememba vremenskega vzorca, ki s seboj prinaša več padavin, nižje temperature in manj stanovitnosti.
V starih časih, ko meteorološke napovedi še niso bile tako zanesljive kot danes – ali pa jih praktično sploh ni bilo, so se ljudje pri napovedovanju vremena morali zanašati na to, kar so videli okoli sebe. Sčasoma so se tako razvile različne vraže in prepričanja, po katerih so se ljudje ravnali tudi pri pripravi na najbolj oster letni čas, zimo.
Globalno segrevanje je v zadnjem času pereč svetovni problem, ki pa ga mnogi, predvsem nepoznavalci, še vedno zanikajo. Eden od argumentov je tudi nerazumevanje ekstremno nizkih temperatur in globalnega segrevanja, ki naj bi si po preprosti logiki nasprotovala. Kako je torej mogoče, da smo kljub globalnemu segrevanju še vedno priča močnim snežnim metežem in ekstremno nizkim temperaturam ozračja na nekaterih delih sveta? Mar globalno segrevanje ne pomeni, da bi se ozračje moralo segrevati?
Oktober 2025 se bo začel s prvim večjim obdobjem izrazitega mraza, ki bo dosegel tudi nas, napovedujejo vremenoslovci. Poglejmo, kaj nam še prinašajo letošnji prvi pravi jesenski dnevi.
Slovensko obalo je od zahoda dosegla nevihtna linija, ki se je že pomaknila tudi proti notranjosti Slovenske Istre. Pojavljajo se močnejši nalivi. Možen je tudi kakšen močnejši sunek vetra, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. O poplavljanju že poročajo iz Občine Piran. Padavine so dosegle tudi že notranjost Slovenije.
Velika prašna nevihta je prekrila glavno mesto ameriške zvezne države Arizona in v nekaj trenutkih dan spremenila v noč. Gre za spektakularen meteorološki pojav, ki pa povzroča ogromno težav in lahko terja tudi smrtne žrtve.
V naslednjih nekaj dneh se v Evropi napovedujejo nestanovitne vremenske razmere, ki so posledica ostankov nedavnega orkana Erin. Potem ko je ta dosegel svoj vrhunec, se je kot močan posttropski ciklon premaknil vzhodno od Severne Amerike in se kot močan posttropski ciklon obrnil proti Evropi. Meteorologe skrbi predvsem morebiten izbruh nepredvidljivega vremena konec tega tedna, ki bi lahko prizadel tudi območje Slovenije.
