Prihaja El Niño: vrtičkarje bi lahko čakali suša, neurja in slabši pridelek

El Niño je naravni podnebni pojav, pri katerem se površina Tihega oceana v ekvatorialnem delu nenavadno segreje. Posledično se spremenijo zračni tokovi, padavinski vzorci in temperature po svetu. Svetovna meteorološka organizacija pojasnjuje, da se pojav običajno ponavlja vsakih nekaj let in pomembno vpliva na globalno vreme.

Po podatkih ameriške agencije NOAA je šibka La Niña v začetku leta 2026 postopoma oslabela, vremenski pogoji pa so se začeli vračati v nevtralno fazo, meteorološki modeli pa že kažejo povečano možnost razvoja El Niña v drugi polovici leta 2026. Tudi strokovnjaki organizacije Copernicus Climate Change Service opozarjajo, da se temperature oceanov zvišujejo hitreje od dolgoletnega povprečja.

Ameriški Climate Prediction Center, ki deluje v okviru NOAA, trenutno ocenjuje zelo veliko možnost razvoja El Niña v drugi polovici leta 2026. Reuters poroča, da obstaja velika verjetnost, da se bo pojav začel razvijati že poleti 2026 in se nadaljeval v leto 2027.

Po navedbah meteorologov NOAA bi lahko šlo celo za močan ali zelo močan El Niño. Podobni dogodki so v preteklosti povzročili rekordne temperature, suše in poplave v različnih delih sveta.

Svetovna meteorološka organizacija ob tem opozarja, da dolgoročne podnebne napovedi vsebujejo določeno stopnjo negotovosti, vendar številni modeli trenutno kažejo podobno smer razvoja vremena.

Močan El Niño pogosto povzroči izrazite vremenske ekstreme. Po analizah lahko nekatera območja pričakujejo več obilnih padavin in poplav, druga pa daljša sušna obdobja ter izrazite vročinske valove.

Ameriški Washington Post v podnebnih analizah izpostavlja, da bi lahko morebitni El Niño v letih 2026 in 2027 dodatno povečal globalne temperature, saj se njegov vpliv združuje z dolgoročnim segrevanjem planeta zaradi podnebnih sprememb.

V Evropi El Niño običajno nima tako neposrednega vpliva kot v Južni Ameriki ali Aziji, vendar lahko vpliva na splošne vremenske vzorce. Meteorologi opozarjajo, da bi lahko Evropa občutila več vremenske nestabilnosti, močnejša neurja in pogostejša temperaturna odstopanja.

Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko leto 2027 postalo eno najtoplejših let v zgodovini meritev. Razlog je kombinacija podnebnih sprememb in morebitnega močnega El Niña.

Po podatkih Copernicus Climate Change Service se površina oceanov segreva rekordno hitro, kar vpliva tudi na temperaturo ozračja. Strokovnjaki Svetovne meteorološke organizacije poudarjajo, da danes tudi običajen El Niño povzroča izrazitejše vremenske ekstreme kot pred nekaj desetletji.

Reuters je ob sklicevanju na NOAA poročal, da nekateri meteorološki modeli nakazujejo možnost zelo močnega dogodka, ki bi lahko vplival na vreme po vsem svetu.

Neposrednih napovedi za Slovenijo še ni mogoče podati, saj so vplivi El Niña v Evropi precej zapleteni. Kljub temu klimatologi opozarjajo, da lahko pojav vpliva tudi na srednjo Evropo.

Možni so:

- pogostejši vročinski valovi,

- daljša obdobja suše,

- intenzivnejša neurja,

- večja nihanja med toplimi in hladnimi obdobji,

- težje napovedljivo vreme.

Podobne razmere smo v Evropi že opazili med nekaterimi preteklimi močnimi El Niño dogodki, ko so številne države beležile rekordno vročino in težave v kmetijstvu.

Vrtičkarji in kmetje bi lahko bili med tistimi, ki bodo posledice občutili najbolj neposredno. Nestabilno vreme močno vpliva na rast rastlin, razvoj bolezni ter kakovost pridelka.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO opozarja, da dolgotrajne suše in ekstremna vročina zmanjšujejo pridelek zelenjave ter povečujejo težave z namakanjem. Posebej občutljive so kulture, kot so paradižnik, paprika, solata in fižol.

Po podatkih strokovnjakov z univerze UC Agriculture and Natural Resources visoke temperature povzročajo hitrejše izhlapevanje vode iz tal, rastline pa zaradi toplotnega stresa počasneje rastejo in razvijejo manj kakovostne plodove.

Tudi pretirane padavine lahko povzročijo številne težave. Britanska Royal Horticultural Society opozarja, da vlažno in toplo vreme pospešuje razvoj plesni, gnitja korenin ter različnih bolezni rastlin.

Sadjarji imajo lahko težave tudi zaradi zgodnejšega cvetenja dreves. Če po zelo toplem obdobju pride nenadna ohladitev, lahko pozeba poškoduje cvetove in močno zmanjša pridelek sadja.

Strokovnjaki FAO in vrtnarski svetovalci priporočajo:

- redno zastiranje tal za ohranjanje vlage,

- zbiranje deževnice,

- uporabo odpornejših sort zelenjave,

- senčenje rastlin med vročinskimi valovi,

- pravočasno zaščito pred boleznimi,

- izboljšanje kakovosti zemlje z dodajanjem organske snovi.

Vrtičkarji bodo morali v prihodnjih letih vse bolj prilagajati način pridelave spremenljivim vremenskim razmeram. Prav prilagodljivost bo po ocenah strokovnjakov ključna za uspešno domačo pridelavo zelenjave in sadja.

Če se bodo trenutne napovedi uresničile, bi lahko obdobje 2026–2027 zaznamovalo izrazitejše vremenske ekstreme po svetu. Meteorološke organizacije poudarjajo, da je še prezgodaj za dokončne scenarije, vendar vse več podnebnih modelov kaže v smer razvoja močnejšega El Niña. Za prebivalce, vrtičkarje in kmete to pomeni predvsem potrebo po večji pripravljenosti, spremljanju vremenskih napovedi ter prilagajanju na vse bolj nepredvidljive podnebne razmere.