Letni časi nam vsako leto postrežejo s pestrim vremenskim dogajanjem in čeprav se zdi, da so se meje med njimi v zadnjih desetletjih nekako zabrisale, meteorološki podatki kažejo, da ekstremi niso nič več nenavadnega, pa naj gre za hud vročinski val sredi poletja ali neverjeten mraz pozimi.
Toda kako je mogoče, da imamo v času hudega globalnega segrevanja po drugi strani lahko na določenih delih sveta še vedno tako ostre zime?
Vreme in podnebje nista ista stvar in v segrevajočem se svetu lahko še vedno pričakujemo hude zime, pravijo znanstveniki pri National Geographicu.
Kot primer navajajo januar leta 2024, ko se je hladen arktični zrak spustil na nekatere južnejše predele ZDA, kjer so tovrstne ekstremne zimske razmere zelo redke. V Teksasu so takrat prebivalce prosili, naj varčujejo z energijo, da bi se izognili izpadom električne energije, mesta v ameriški zvezni državi Arkansas pa so zabeležila rekordno nizke temperature.
Ker ne gre za osamljen primer zabeleženih hudih snežnih razmer in rekordno nizkih temperatur v zadnjih desetletjih, je smiselno vprašanje, kako lahko globalno segrevanje, zaradi katerega se naš planet vedno bolj segreva, vodi do takšnih ekstremov.
Ali z drugimi besedami – kako razložiti nenavadno hladno zimo v svetu, za katerega znanstveniki pravijo, da postaja vse bolj vroč?
Najprej je pomembno razumeti razliko med podnebjem in vremenom.
Podnebje je opredeljeno kot povprečni vremenski vzorci v regiji v daljšem časovnem obdobju. Gre za razliko med zmernimi sredozemskimi pasovi Evrope in ostrimi, hladnimi razmerami arktične tundre. Vsaka od teh podnebnih regij doživlja dnevna nihanja temperature, padavin, zračnega tlaka in tako naprej – to so dnevne spremembe, znane kot vreme.
Podnebne spremembe pa motijo ta predvidljiva nihanja in ustvarjajo nova podnebja, ki so v povprečju toplejša in bolj nepredvidljiva.
Kako lahko segrevanje vodi do ohlajanja?
Ko se je pred nekaj desetletji populariziral izraz 'globalno segrevanje', se je ta nanašal na pojav toplogrednih plinov, ki zadržujejo toploto v ozračju in segrevajo povprečno temperaturo planeta. Čeprav so bile rekordno visoke temperature na mnogih predelih eden od vplivov te desetletja trajajoče spremembe, znanstveniki zdaj razumejo, da ozračje, ki ga spreminjajo naraščajoče ravni plinov, kot sta ogljik in metan, vodi do več sprememb kot le do segrevanja.
Zemlja doživlja vedno bolj ekstremno vreme, učinki podnebnih sprememb pa bodo vedno bolj jasni.
Arktični zrak vse bolj dosega južne zemljepisne širine in Severna Amerika lahko zaradi tega pričakuje ostrejše zime. To je bil sklep študije, objavljene leta 2017 v reviji Nature Geoscience, ki je ugotovila povezavo med toplejšimi arktičnimi temperaturami in hladnejšimi severnoameriškimi zimami. Ločena študija, objavljena marca lani v reviji Nature Communications, je odkrila isto povezavo, vendar je napovedala, da bo severovzhodni del ZDA še posebej močno prizadet.
Globalno segrevanje lahko povzroči hladno vreme, ker segrevanje Arktike vpliva na skupino vetrov in polarni vrtinec. Ko se Arktika segreva hitreje kot preostanek planeta, se ledena plast zmanjšuje, polarni vrtinec pa slabi in se izkrivlja. Zaradi tega hladni zrak iz Arktike lahko steče proti jugu, v predele, kjer običajno ni tako mrzlo, kar povzroči nenadna hladna obdobja in obdobja ekstremnega mraza.
Poleg tega segrevanje Arktike spreminja pomembne oceanske tokove, kot je Golfski tok, kar prav tako vpliva na vremenske vzorce in lahko pripelje do hladnejših razmer na določenih območjih. Posledično zaradi teh motenj pride do bolj nepredvidljivih in ekstremnih vremenskih pojavov.
Arktika je najbolj na udaru zaradi podnebnega segrevanja.
Arktika se v povprečju segreva štirikrat hitreje kot preostali del planeta, kar imenujemo pojav arktičnega ojačanja. Znanstveniki menijo, da ta neenakomerna stopnja segrevanja slabi polarni curek – pas zraka, ki kroži okoli Arktike in običajno zadržuje arktični zrak v severnih regijah – kar omogoča, da hladen zrak lažje prodre na jug.
Rekordno nizke temperature in snežni meteži niso edini pričakovani ekstremni vremenski vzorci.
S slabljenjem tako imenovanega polarnega curka lahko poplave trajajo dlje, suše pa postanejo bolj trdovratne. Ena študija, objavljena v reviji Science Advances leta 2019, je napovedala, da bi se lahko ekstremni, smrtonosni vremenski dogodki do leta 2100 povečali za kar 50 odstotkov.
Globalno segrevanje torej moti običajne vremenske vzorce, kar omogoča, da hladni arktični zrak zaide južneje, kar privede do hladnih obdobij tudi v času, ko se zaradi podnebnih sprememb temperatura širše gledano zvišuje.
Povzeto po: nationalgeographic.com
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV