Pozor! Velika nevarnost poledice in žledu

Kot navaja portal Meteoinfo.si, nas danes čaka pestro vreme – od sneženja do ledenega dežja in žledu, predvsem na severovzhodu države. Ker takšni pojavi lahko hitro poslabšajo razmere, je dobro vedeti, kako nastanejo.

Na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa opozarjajo predvsem pred nevarnostjo poledice. "Količina padavin bo namreč večinoma majhna, a dež bo na tleh ponekod v notranjosti Slovenije lahko zmrzoval in nastane lahko tanek sloj ledu (poledica)," pojasnjujejo na ARSO.

Rahel sneg bo namreč počasi prešel v dež, zato je ARSO za danes izdal rumeno vremensko opozorilo za večji del Slovenije, za severovzhod pa opozorilo oranžne stopnje, saj bo tam debelina sloja ledu lahko dosegla okoli 5 mm (drugod najbolj verjetno le od 1 do 3 mm).

"Žled je povezan s posebno razporeditvijo zraka v ozračju, pogosto ob topli fronti in dotoku toplega zraka z jugozahoda. Kadar topla fronta doseže območje po izrazito hladnem vremenu, se lahko pod toplo plastjo ujame težji hladni zrak, predvsem v dolinah in kotlinah, ki niso prevetrene, medtem ko se lažji, toplejši zrak zadrži v višjih legah," o nevarnosti pojava žledu navaja portal Meteoinfo.si.

Visoko nad tlemi je zrak hladen, zato tam padavine sprva nastajajo kot snežinke. Med spuščanjem preidejo v vmesno toplo plast, kjer se stalijo v dežne kaplje, nato pa znova vstopijo v hladnejšo plast zraka pri tleh. V tej spodnji hladni plasti pa nastane ledeni dež ali žled.

Gre za sorodna, a ne enaka pojava, čeprav se pojavljata tudi skupaj. Ledeni dež nastane, kadar je hladna plast dovolj debela in mrzla, da kapljice že v zraku ponovno zmrznejo. Na tla padajo drobne ledene kroglice, ki se ob stiku s podlago večinoma ne razlijejo, temveč odskočijo ali obstanejo kot led.

Žled pa nastane, ko je hladna plast pri tleh tanjša ali nekoliko toplejša. Kapljice se sicer ohladijo pod ledišče, a ostanejo tekoče – govorimo o podhlajenem dežju. Ko padejo na hladno površino z negativno temperaturo, v trenutku zmrznejo in ustvarijo gladko, prozorno ledeno plast, ki povzroča poledico in lahko tudi škodo – predvsem v gozdovih, sadovnjakih in na električni napeljavi.

Teža ledu je lahko tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo in tudi podirajo se železni stebri, žice pa se ob zadostni količini žleda trgajo. Še posebej je nevaren, ker se lahko drevesa, daljnovodi in nosilni drogovi polomijo, prevrnejo in poškodujejo domove ali druge objekte.

Srednjemočan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Večji žled je značilen predvsem za jugozahodno Slovenijo, na prehodu med Primorsko in Notranjsko. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo. Najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov.

Slovenija je enega najhujših primerov žleda doživela februarja 2014. Dolgotrajno žledenje je povzročilo katastrofalno škodo, najizrazitejšo na območju Notranjske, kjer je ledeni oklep presegal 10 centimetrov. Poškodovani so bili gozdovi ter prometna in energetska infrastruktura, odpravljanje posledic pa je trajalo več let. Dogodek velja za eno največjih naravnih ujm v Sloveniji.

Popolne zaščite sicer ni, lahko pa z nekaj pravočasnimi ukrepi močno zmanjšamo škodo.

Mlada sadna drevesa z vitkim deblom in šibkejšimi vejami so še posebej občutljiva. Zanje je priporočljivo uporabiti lesene ali kovinske opore, ki drevo stabilizirajo in preprečijo, da bi se pod težo ledu nagnilo ali zlomilo.

Pri drevesih z razprto krošnjo (npr. jablane in hruške) lahko pred napovedanim žledom veje rahlo povežemo z vrvico ali mehkim trakom. Tako preprečimo, da bi se veje preveč razprle in se odlomile.

Ko se žled že nabere, vej nikar ne otresajte na silo, saj so takrat krhke in se hitro zlomijo. Če je nujno, led odstranjujte zelo previdno in le pri manjših količinah, najbolje v toplejšem delu dneva, ko se led začne mehčati.

Če kljub vsemu pride do poškodb, zlomljene veje čim prej čisto odrežite do zdravega lesa. Večje rane premažite s cepilno smolo ali zaščitnim premazom, da preprečite okužbe in gnitje.

Vir: Meteoinfo.si, ARSO