To so znaki, ki nam sporočajo, da nas čaka ostra zima

Ljudje se pri napovedovanju vremena že od nekdaj zanašajo na znake iz narave. Toda čeprav je jasno, da so nekatera prepričanja bolj iz trte zvite, pa so druga vseeno prestala preizkus časa.

Naše babice in prababice so verjele, da je mogoče samo pogledati krtine na trati in že lahko povemo, kakšna zima nas čaka. Kako globoke so torej krtine na vaši trati? Če krti v jeseni kopljejo plitve rove, to pomeni, da bo zima razmeroma mila. Krtine, globlje od 70 cm, pa napovedujejo, da bo najhladnejši letni čas v letu postregel z zelo nizkimi temperaturami in obilico snega.

Lešniki, orehi, želodi in drugi plodovi s trdo lupino so še en način, po katerem lahko napovemo zimo. Pravijo, da debelejša kot je zunanja lupina, hujša bo zima. Ta teorija naj bi bila v povezavi z naravnim načinom zaščite drevesnih vrst pred ostrim vremenom.

Po ljudskem izročilu je mogoče zimsko vreme napovedati tudi tako, da plod kakija prerežete na pol in nato še odprete njegovo koščico. Če opazimo obliko žlice, bo zima prinesla veliko težkega, mokrega snega. Oblika vilic pomeni lahek, prhek sneg in milejšo zimo. Če vidimo nož, lahko pričakujemo hladno, ledeno in vetrovno vreme.

Nekateri ljudje v preteklosti – in še danes – verjamejo, da bolj ko so listi jeseni svetli, bolj zasnežena in hladna bo prihajajoča zima. Barvo listov sicer dejansko določa več dejavnikov, med njimi količina vlage, ki jo prejmejo med rastno sezono. Ko pa se dnevi krajšajo in temperature jeseni padejo, se količina klorofila v listih zmanjša, kar povzroči spremembe v listih.

Vztrajna megla in nizko ležeči oblaki so v ljudskem izročilu pogosto označeni kot znanilci hude zime. Na to so se pogosto zanašali tudi kmetje in pridelovalci, ki so najbolj odvisni od vremenskih razmer.

Vztrajna megla lahko povzroči povečano vlago, ta pa spodbuja glivične bolezni in oslabi rastlinske strukture, zaradi česar so bolj dovzetne za zimsko škodo.