Vročinski valovi po ugotovitvah iz poročila ogrožajo tudi hladnejše dele Evrope

Nadpovprečne temperature je lani doživelo 95 odstotkov Evrope, temperature so tudi v arktičnem krogu presegle 30 stopinj Celzija.

Rekordni tritedenski vročinski val je lani prizadel tudi severni del Fenoskandije, torej severa Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije, sta v danes objavljenem letnem poročilu izpostavili Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in služba EU za spremljanje podnebnih sprememb, ki deluje v okviru programa EU Copernicus.

"Ledeniki v vseh evropskih regijah so zabeležili neto izgubo mase, Islandija pa je utrpela drugo največjo izgubo ledenikov doslej. Količina snežne odeje je bila za 31 odstotkov manjša od povprečja, grenlandski ledeni pokrov pa je izgubil 139 milijard ton ledu," so opozorili avtorji poročila.

Letna temperatura morske gladine v Evropi je bila najvišja doslej, 86 odstotkov regije pa je doživelo hude s tem povezane vročinske valove. Požari v naravi so prizadeli več kot milijon hektarjev površin, kar je največ doslej.

Rečni pretoki so bili 11 mesecev v letu po vsej Evropi podpovprečni, pri čemer je podpovprečne letne pretoke zabeležilo 70 odstotkov rek. Nevihte in poplave so prizadele na tisoče ljudi po vsej Evropi, čeprav so bile ekstremne padavine in poplave manj pogoste kot v zadnjih letih.

Nadaljujejo se grožnje biotski raznovrstnosti, ta pa je bistvena za trajnostno usmerjeno prihodnost, so opozorili v poročilu. Podnebne spremembe so izpostavili kot glavni vzrok za njeno degradacijo.

Avtorji so med drugim izpostavili, da so obnovljivi viri lani zagotovili 46,4 odstotka električne energije v Evropi, pri čemer je sončna energija prispevala rekordnih 12,5 odstotka.

Evropa je skupaj s številnimi drugimi regijami sveta izpostavljena vse večjim negativnim vplivom - od rekordnih vročinskih valov na kopnem in morju do uničujočih požarov v naravi in nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti. To prinaša posledice za družbo in ekosisteme po vsej Evropi, so poudarili pri programu Copernicus.

Poročilo, pri pripravi katerega je sodelovalo približno 100 znanstvenikov, po njihovih besedah izpostavlja nujnost takojšnjih celovitih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam.

"Poročilo jasno izpostavlja vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, pa tudi smele pobude evropskih odločevalcev za njeno zaščito in obnovo," je dodala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.