Ganljiva zgodba iz Sarajeva

Zadnje čase poslušamo, gledamo in beremo večinoma le grozljive novice o umorih, terorizmu in nesrečah, zato je vsaka pozitivna zgodba pravi balzam za naša ušesa. Ena takih, ki so dokaz, da je na svetu še nekaj dobrih duš, prihaja iz Sarajeva. Moški, ki ni želel razkriti svoje identitete in je v lokalnih medijih znan kot E. E., je ponudil streho nad glavo starejšemu brezdomcu, ki je več let prebival na Baščaršiji in spal na kartonih ter klopeh. Bogdan, tako je brezdomcu ime, je rojen v Sarajevu in je zelo zgodaj ostal brez staršev. Nekaj časa po tem je z bratom Jovanom živel v domu, po njegovi smrti pa je ostal popolnoma sam. V mladosti je delal v lokalnih trgovinah, pekarnah ter opravljal priložnostna fizična dela, ves prosti čas pa je preživljal na Baščaršiji, na katero je izjemno navezan. Vsake toliko mu je kdo dal nekaj drobiža ali cigarete, nikoli pa ni za nič prosjačil. Tudi kar je dobil, je vzel s težkim srcem, saj se je zavedal, da ima marsikdo komaj še za preživetje. ’Dobrotnik’ E. E. je povedal, da so na Centru za socialno delo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi mu pomagali, a vendarle ni bilo mogoče, da bi ga namestili v kakšno zavetišče za brezdomce. "Več let je spal na tleh, klopeh ali se je umaknil pred neprijaznimi vremenskimi razmerami na kakšno dvorišče, pozimi in poleti. Ogromno je pretrpel, a so mu na srečo ljudje veliko pomgali," je še povedal E. E. za Klix.ba. Za Bogdana je izvedel preko svoje hčerke. Ta ga je opazila nekega dne na ulici in ko je prišla domov, je povedala, da jo spominja na ’ata Smrka’. Od takrat naprej mu je vsak dan nosila pecivo in doma pripovedovala o njem. "Ganilo me je, da nikoli ni prosjačil. To so mi potrdili vsi, ki ga poznajo," je še dodal E. E. in zato se je odločil, da mu pomaga. V lasti ima namreč garsonjero v Starem Gradu, ki jo je nato opremil z nujnimi stvarmi kot je osnovno pohištvo ter gospodinjski aparati, uredil je tudi ogrevanje in od sedaj je Bogdan na toplem ter ima po dolgih letih končno ugodne pogoje za bivanje. Lastnik garsonjere mu vsak dan prinese tudi nekaj hrane ter cigarete, za medije pa je še povedal, da mu bo nudil streho nad glavo dokler bo živ, potem pa bo garsonjera ostala njegovim otrokom. Ponosen je, da je naredil dobro delo in pomagal nekomu, ki je pomoč krvavo potreboval. Bogdan je bil v življenju namreč ničkolikokrat ponižan, zasmehovan in trpinčen. Še več takih zgodb!