Predsednik kmečkega sindikata Anton Medved je opozoril, da se morajo kmetje in lastniki gozdov soočati z nenehnimi in hitrimi spremembami, velikokrat predvsem na njihovo škodo in stroške, pri tem pa ima velik vpliv na njih zakonodaja s svojimi omejitvami in predpisi.

Kot je opozoril, kmetje pri tem niso suvereni lastniki svojih zemljišč, čeprav plačujejo davke od dejavnosti, ob tem pa njihove površine izrabljajo tudi ostali ljudje za rekreacijo, nabiralništvo ali lovstvo. Divjad je državna lastnina, s katero upravljajo lovci, kmetje pa lahko po njegovem zgolj vzdržujejo površine, na katerih se divjad prehranjuje.

"Tako ne more več biti, a očitno ima nekdo napačne predstave. Divjadi in zveri je preveč, problematika škod pa je stalna tema na vseh sestankih organov sindikata," je dejal Medved in spomnil, da živimo v Evropi, zato kmetje in gozdarji od vlade zahtevajo, da tudi v Sloveniji čim prej sprejme evropsko primerljivo zakonodajo na tem področju.

Tudi predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Cveto Zupančič je dejal, da so lastniki zemljišč in gozdov v preteklosti pričakovali bistveno več, dobili pa precej manj. Število divjadi in zveri se namreč po njegovem neverjetno povečuje, pri tem pa je sedanji sistem neučinkovit in neodziven na stanje v naravi.

"Klici lastnikov na pomoč doslej niso naleteli na prava ušesa, saj gre očitno tudi za političen problem. Zahtevamo, da se stvari uredijo. Če se moramo na marsikaterem področju, tudi na škodo kmetov, prilagoditi evropskim zahtevam, pa ta lovska ureditev, ki ne zagotavlja stabilnega staleža in sobivanja z divjadjo, temu ne sledi," je dejal Zupančič, ki meni, da bo potrebno zelo hitro doreči, kaj je tisto, kar je v naravi še znosno.

Po besedah prekmurskega kmeta in podpredsednika sindikata kmetov Franca Küčana je problematika znana že desetletja, a se doslej veliko ni zgodilo. Divjad in zveri kmetom jemljejo prostor in možnost preživljanja, je dejal in dodal, da to počne s tlačenjem posevkov, travnikov, zelenjavnih polj, objedanjem gozdov, sadovnjakov in vinogradov, zveri pa ob tem tudi napadajo črede ter ogrožajo človeka.

S tem motenjem posesti je po njegovem mnenju še dodatno ogrožena slovenska prehranska varnost, pri tem pa namesto lastnika drugi odločajo o njegovi lastnini. "Kmet za to, da prehrani trop jelenjadi, svinj in drugih živali, ne dobi nič," je dejal Küčan in povedal, da samo v Pomurju škoda dosega vsaj 200.000 evrov, verjetno pa tudi več, a nekateri kmetje zaradi ignorance sploh več ne prijavljajo škode.

Pritrdil mu je tudi prvi mož Zveze lastnikov gozdov Slovenije Janez Beja, ki se je vprašal, zakaj tudi zemlja in gozdovi niso zaščiteni tako kot divjad, ki jo država obravnava kot naravno bogastvo, lovci pa jih zaradi njihovih zahtev obtožujejo zahtev za genocid nad živalmi.

"Marsikdaj slišim, da lovci ne zmorejo izpeljati lovsko-upravljavskih načrtov. Čeprav imamo v Sloveniji 411 lovskih družin, doslej niti ena ni vrnila koncesije, ker ji ne uspe izpolniti načrta. Divjad medtem dela nepopravljivo škodo in po neuradnih podatkih naj bi bila že presežena številka pol milijon hektarjev poškodovanih gozdov," je dejal Beja in kot največjo težavo lastnikov omenil nepriznavanje odškodnin, če pa ta že je priznana, je nesramno in ponižujoče nizka.

Kmetje in lastniki zemljišč so zato na javni tribuni povedali, da so prišli do vrelišča, zato od države zahtevajo, da takoj pristopi k znatnemu povečanju odstrela parkljaste divjadi in njeno populacijo spravi na številke izpred tridesetih let. Ker bodo škode kljub znižanju števila divjadi, je nujno pripraviti pravilnik za oceno škode v gozdovih in jo pošteno oceniti, so prepričani kmetje in lastniki zemljišč.

Današnjega dogodka so se udeležili tudi gostje iz nekaterih bližnjih držav, ki so predstavili svoje izkušnje. Wolfgang Holzer iz deželne kmetijske zbornice Avstrijske Štajerske je povedal, da je za lasten lov potrebnih vsaj 115 hektarjev zemljišča, pri oddaji pa se letne najemnine vrtijo med 80 in 100 evri za hektar. V primeru skupnega lova so skupnosti na občinski ravni, ki lahko lovišče oddajo, pri tem pa je najem vedno desetleten.

Ko pride do škode, mora lastnik to prijaviti lovcu, pri tem pa so roki zelo kratki. Če se lovec in kmet ne strinjata, je na drugi stopnji mediator, ki oceni škodo, in če se obe strani ne strinjata s poravnavo, gre spor na sodišče. "Imamo dober moderen zakon. Teorija in praksa pa nista vedno isto. Zakon je samo tako dober kot sodelujejo lovci in kmetje na terenu," je povedal Holzer.

Zakupnik lovskega revirja v Nemčiji Ivan Karlovčec je povedal, da je nemška zakonodaja primerljiva avstrijski. Koncesijo za lov podeljuje sedemčlanska komisija kmetov, lovišče licitirajo in kmetje odločijo, komu bodo podelili koncesijo. Koncesionar plača najemnino, ki jo v sorazmernem delu dobijo lastniki zemljišč. Ker imajo v zadnjih letih veliko škod po srnjadi, so ukinili načrt odstrela in za en mesec podaljšali obdobje odstrela.

Madžarsko ureditev je predstavila predsednica kmetijske zbornice županije Zala Katalin Süle. Kot je dejala, so s prenovo lovske zakonodaje začeli leta 2013, 1. marca letos pa bo uveljavljena v celoti. Po novem zakonu bolj ščitijo interes kmetov, lovci pa morajo plačati najemnino za zemljišča. Lovska družina mora imet sklad za povrnitev škode, v primeru nespoštovanja določil zakona so kazni povečali za približno desetkrat. Takšna zakonodaja je po njenih besedah naletela na pozitiven odziv tako pri lovcih kot pri kmetih.