Po besedah Jonozoviča zmanjšanje škode ni bilo enako po vseh državi, do delnega povečanja je namreč prišlo zlasti v delu Prekmurja zaradi prehajanja divjadi z Madžarske, deloma tudi na Kočevskem.
Pretežni del škod je posledica divjega prašiča, sledita jelenjad ter srnjad, preostanek škod so posledica drugih vrst divjadi. Veliko zmanjševanje škod pa stroka pripisuje predvsem visokemu odstrelu in s tem znižanju številčnosti divjega prašiča.
Pri predvidenih lovsko-gospodarskih ukrepih za letos je poudarek na urejanju okoljsko problematičnih vrst divjadi, predvsem divjega prašiča, jelenjadi in sive vrane, nekoliko manj na srnjadi in alohtonih vrstah.
Predstavnik kmetijskega ministrstva Jošt Jakša pa ocenjuje, da je gozd zelo kompleksen ekosistem, ki vključuje rastlinski in živalski del. Dejal je, da se proces upravljanja gozdnih ekosistemov sooča z različnimi konflikti, zato mora kmetijsko ministrstvo iskati rešitve, ki se bodo temeljile na obstoječem znanju ob upoštevanju interesov vseh deležnikov.
"Pravilno upravljanje vseh gozdnih komponent predstavlja dolgo pot za vse udeležence in zahteva veliko znanja, strpnosti in potrpežljivosti," pravi Jošt.
V nadaljevanju kongresa bodo raziskovalci iz 15 držav predstavili skoraj 50 prispevkov, v katerih bodo podrobno spregovorili o najnovejših dognanjih o prostoživečih parkljarjih, mali divjadi in velikih zvereh, ki so pomembna za učinkovito, trajnostno naravnano upravljanje s temi vrstami.
Kot je povedal predstavnik organizatorja kongresa, velenjskega ERICa, Boštjan Pokorny, je treba v kulturni krajini z večino večjih vrst prostoživečih živali premišljeno in načrtno upravljati.
"Le tako je mogoče ustrezno uravnavati odnose med živalskimi vrstami in njihovim življenjskim okoljem, zmanjševati število konfliktov z lastniki zemljišč in ostalimi uporabniki prostora ter trajnostno in odgovorno rabiti to pomembno obnovljivo naravno dobrino," je dejal Pokorny.
Zaradi tega je v zadnjih letih v Evropi in tudi v Sloveniji naraslo število raziskav, ki so namenjene boljšemu poznavanju bioloških značilnosti in ekologije vrst ter stalnemu izboljševanju upravljanja s populacijami divjadi. Izsledki raziskav pa dobijo uporabno vrednost le, če so čim prej preneseni v prakso.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV