Količinski pridelek glavnega krušnega žita pšenice in pire je tehtal 153.000 ton, kar je glede na leto 2015 za 3,9 odstotka več, a je bila s tem žitom posejana tudi za 2,4 odstotka večja površina, je danes objavil državni statistični urad.

Skupni pridelek ječmena, pri nas najbolj razširjenega krmnega žita, je lani tehtal približno 92.000 ton, kar je v primerjavi z letom poprej za 1,6 odstotka manj, vendar je bil pridelan na za 4,6 odstotka manjši površini. Pridelek koruznega zrnja je bil rekorden.

Pridelek suhih stročnic je bil lani večji predvsem zato, ker je bila pridelovanju krmnega graha, prevladujoči poljščini med stročnicami za suho zrnje, namenjena več kot za tretjino večja površina. Skupni pridelek je tehtal okoli 1600 ton ali za polovico več kot v prejšnjem letu, v primerjavi z zadnjim desetletnim povprečjem pa je bil še vedno za 62 odstotkov manjši.

Pridelek krompirja je lani znašal okoli 85.000 ton, kar je glede na dobro prejšnjo letino sicer za 6,7 odstotka manj, vendar je bila tudi površina, posajena s krompirjem, za 4,7 odstotka manjša.

Skupni količinski pridelek oljnic, prevladujočih industrijskih poljščin, je bil lani v primerjavi s pridelkom prejšnjega leta dober. Deloma je na to vplivala za 30,8 odstotka večja površina, deloma pa dobra letina, saj je bil povprečni hektarski pridelek v primerjavi z letom poprej večji za 29 odstotkov.

Vremenske razmere so lani ugodno vplivale tudi na hmelj. Slovenski hmeljarji so tako s sicer za 4,5 odstotka večje površine kot leto poprej pospravili za petino več te industrijske poljščine.

Skupni pridelek na njivah pridelane zelene krme je lani tehtal okoli 1,6 milijona tone, kar je približno enako kot leta 2015.

Po začasnih podatkih o pridelavi zelenjadnic so slovenski kmetovalci lani pridelali skupno okoli 62.000 ton teh rastlin, kar je za 14,4 odstotka več kot leto poprej.

Pridelek sadja v intenzivnih sadovnjakih je bil lani za 42 odstotkov, v ekstenzivnih sadovnjakih pa za 38 odstotkov manjši kot v prejšnjem, za pridelek sadja rekordnem letu. Sadjarji so iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za 49 odstotkov manj jabolk, za 14,7 odstotka manj hrušk ter za 15,5 odstotka manj breskev in nektarin.

Slabšo letino so zabeležili tudi vinogradniki, saj je skupni pridelek grozdja tehtal okoli 95.000 ton, s čimer je bil za petino manjši od letine 2015, ki velja za eno boljših. Povprečni hektarski pridelek je znašal šest ton, kar je za desetino manj od zadnjega desetletnega povprečja.