71-letnica rešila slepega telička in bolno jagnje

V turškem mestu Giresun živi 71-letna Sabire Ozer Celebi, ki je svoj dom in svoje srce povsem nepričakovano odprla dvema živalskima sopotnikoma. Njena zgodba se je v Turčiji hitro razširila, saj dokazuje, kako globoka je lahko vez med človekom in živaljo, ko je v igri čisto sočutje.

Sabire danes pod isto streho živi z jagnjetom po imenu Tomurcuk in dvomesečnim teličkom, ki je potreboval posebno nego. Obe živali sta do nje prišli po naključju, a prav ona jima je dala priložnost, da preživita in zaživita varno življenje.

Prvo je k njej prišlo jagnje Tomurcuk, ki je bilo zaradi šibkosti in zdravstvenih težav v nevarnosti, da ne bo preživelo. Sabire ga je vzela v oskrbo, ga negovala kot dojenčka in mu s potrpežljivostjo povrnila moč. Jagnje danes veselo skače po njenem domu in jo spremlja na vsakem koraku.

A zgodba postane še bolj ganljiva pri njenem drugem varovancu. Mali teliček se je rodil z okvaro vida, zaradi česar bi najverjetneje ostal sam v hlevu ali bi mu grozila usoda, ki jo Sabire ni mogla dopustiti. Ko je slišala za njegovo stanje, se je odločila, da ga vzame k sebi – dobesedno v svojo dnevno sobo.

Ne pušča ga samega, saj je zaradi slepote popolnoma odvisen od nje. Hrani ga iz stekleničke, ga boža, mu govori in ga uči, kako se gibati po prostoru. Teliček se nanjo opira kot na mamo, ona pa zanj skrbi z enako nežnostjo in predanostjo.

Jagnje in teliček se prosto gibljeta po njeni dnevni sobi, kjer imata svoje kotičke, svoje odeje in svoj mir. Sabire jima posveča skoraj ves dan – hrani ju, čisti za njima, ju tolaži, ko se prestrašita, in jima pomaga, da se počutita varno.

Sama pravi, da je z njima našla nov smisel. Po izgubi moža in ob odraščanju njenih otrok je pogosto čutila praznino. S prihodom dveh živalskih prijateljev pa se je v njen dom vrnilo življenje, toplina in radost.

Sabire verjame, da sta ji živalici dane z razlogom. "Jagnje me je potrebovalo, teliček me potrebuje še bolj. Morda sta rešila tudi mene," je dejala za lokalne medije.

Njena zgodba je lep opomnik, kako močne vezi lahko nastanejo, ko odpremo vrata – in srce – tistim, ki potrebujejo našo pomoč.