Ali kokoš lahko spremeni spol? Redek pojav navdušuje znanstvenike

Kot poročajo pri BBC Science Focus, imajo kokoši poseben reproduktivni sistem, ki se precej razlikuje od tistega pri sesalcih. Pri večini samic je popolnoma razvit le levi jajčnik, medtem ko drugi ostane zakrnel in neaktiven.

Če aktivni jajčnik zaradi bolezni, poškodbe ali starosti preneha delovati, se hormonsko ravnovesje v telesu spremeni. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, lahko v takšnih primerih prej neaktivno tkivo začne proizvajati več moških hormonov, kar sproži razvoj lastnosti, značilnih za peteline.

Posledice so lahko presenetljive. Kokoši lahko zraste večji greben, razvijejo se ostroge na nogah, perje postane daljše in bolj izrazito, nekatere pa celo začnejo spuščati zvoke, podobne petelinjemu kikirikanju.

Kot so zapisali strokovnjaki, lahko takšne živali postopoma prevzamejo tudi bolj dominantno vedenje in poskušajo vzpostaviti položaj, ki je običajno značilen za peteline.

Kljub izrazitim telesnim spremembam kokoš v resnici ne postane pravi petelin. Kot pojasnjujejo pri Scientific American, se njen genetski zapis ne spremeni, saj ostane samica tudi po pojavu moških telesnih značilnosti.

Gre predvsem za hormonske spremembe, ki vplivajo na videz in vedenje živali. Zato lahko kokoš navzven deluje skoraj kot petelin, čeprav njeni kromosomi ostanejo enaki kot prej.

Kot poročajo raziskovalci v znanstveni reviji Nature, so takšni primeri redki, vendar dobro dokumentirani. Najpogosteje jih opazijo pri starejših kokoših ali pri živalih z okvarami reproduktivnih organov.

Prav zaradi teh primerov znanstveniki danes bolje razumejo vpliv hormonov na razvoj spolnih značilnosti in delovanje reproduktivnega sistema pri pticah.

Poleg hormonskih sprememb raziskovalci poznajo še izjemno redek pojav, imenovan ginandromorfizem. Kot so zapisali v reviji Nature, gre za razvojno posebnost, pri kateri ima ena polovica telesa značilnosti samca, druga pa samice.

Takšne ptice so zelo redke, vendar predstavljajo pomemben vir informacij za raziskovanje določanja spola pri pticah.

Kot ugotavljajo strokovnjaki, je biologija spola pri pticah precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Hormoni, delovanje celic in razvoj reproduktivnih organov lahko skupaj ustvarijo presenetljive spremembe, ki pri nekaterih kokoših povzročijo razvoj petelinjih lastnosti.

Čeprav kokoš zaradi tega ne postane pravi petelin, pojav kaže, kako kompleksni in prilagodljivi so biološki procesi v živalskem svetu. Prav zato takšni primeri še danes ostajajo predmet številnih raziskav in zanimanja znanstvene javnosti.

Viri: BBC Science Focus, Scientific American, Nature