Kaj storiti, če na svojem vrtu opazite čebelji roj

Čebelji roj je eden najzanimivejših naravnih pojavov v življenju čebel, ki lahko preseneti vsakogar, ki ga prvič opazi. Čeprav deluje zelo intenzivno, gre v resnici za organiziran in miren proces delitve čebelje družine. Razumevanje njegovega pomena in pravilnega ukrepanja je ključno za varnost ljudi in čebel.

Kot pojasnjuje čebelarski mojster in predavatelj Vladimir Fajdiga, je: "Rojenje naraven pojav, ki med drugim zagotavlja čebeli preživetje, razlogov zanj je več, v čebelarstvu zanj botrujeta najpogosteje nepoznavanje biologije čebel ter neustrezna tehnologija čebelarjenja."

Med glavnimi vzroki navaja:

- neprilagodljivo prostornino panja in posledično utesnjenost

- "feromonsko–komunikacijski šum" – ovirano in zmanjšano širjenje matičnih feromonov

- neravnovesje med količino žerk in čebel krmilk

- spremenjeno hormonsko sliko čebel

- slabe paše

Dodaja še: "Sicer pa gre za avtoregulacijski mehanizem, s katerim del družine zapusti domovanje, si poišče novo in tam ustvari novo kolonijo."

V roju čebele delujejo organizirano in mirno. Kot navaja čebelarski mojster: "Pri tem za seboj pusti vso zalego, ki je potencialno obremenjena z boleznimi in paraziti (varoje ...), in tako očiščena začne znova."

Roj ima s seboj tudi zalogo hrane: "S seboj ima v medni golši hrane za približno 3 dni. V tem času čebele najdejo nov dom, včasih pa pričnejo z gradnjo satja kar v krošnji dreves."

Pomembna lastnost roja je tudi vedenje: "Roj načeloma ne pika; po tem, kako zaščitniške znajo biti, pa čebelar lahko ugotovi, koliko star je roj."

Če naletimo na roj, je najpomembneje, da ostanemo mirni. Kot poudarja čebelar: "Če naletimo na roj, vendar nimamo izkušenj, roj pustimo pri miru in se mu ne približujemo, zelo verjetno bo v nekaj urah ali dneh odletel."

Če se je roj ustavil v bližini:

- ne motimo čebel

- ne uporabljamo dima

- ga ne poskušamo odstranjevati sami

V urbanih okoljih velja dodatna previdnost, saj lahko roj zaide tudi na cesto ali neprimerna mesta. "Tudi v urbanih sredinah roji niso redkost, žal je njihova usoda pogosto vnaprej zapečatena. Oblak čebel lahko v prenizkem letu zaide na cesto, kjer jih pokončajo v naglici vozeča vozila."

Zato velja pravilo:

- roj pustimo pri miru

- obvestimo čebelarja ali 112

Kot dodaja: "Če ne poznate nobenega čebelarja, pokličite 112 – klicni center, ki bo informacijo o roju posredoval pristojnim oziroma lokalnemu čebelarskemu društvu, ki bo poskrbelo za ogrebanje roja. Večja mesta po Evropi, na primer Dunaj, imajo celo posebej izurjene enote strokovnjakov za ogrebanje rojev, odstranjevanje osjih in sršenjih gnezd ipd."

Ko čebelar pride na lokacijo, začne s postopkom umirjanja in zbiranja roja: "Če se roj zgodi, počakamo, da sede na vejo ali kamorkoli že in ga, če je mogoče, ogrebemo v ogrebalnik (zabojček za ogrebanje rojev)."

Postopek vključuje:

- načrtovanje ogrebanja

- umirjanje roja (po potrebi z rahlim pršenjem z vodo)

- previdno ogrebanje čebel v posodo ali panj

- izogibanje dimu, saj "z dimom čebele preganjamo in ne pomirjamo"

Če je možno: "Če je roj lahko dostopen, podstavimo ali pristavimo prazen panj, čebele pa se same vselijo vanj."

Ključno je tudi, da se ujame matica: "Ko je večina čebel v ogrebalniku, se jim preostale čebele z veje same pridružijo, če smo le pri ogrebanju imeli srečno roko in smo ogrebli tudi matico."

Po ogrebanju se roj:

- umiri v temnem in hladnem prostoru

- zvečer pa vseli v panj

Kot poudarja čebelarski mojster: "Roj v ogrebalniku vsaj do večera pustimo v hladnem in temnem prostoru, da se umiri in ga pod večer vselimo v panj." Roj ima velik gradilni potencial: "Zato ga vedno vseljujemo izključno na satnice, že en samcat zgrajen sat, ki bi ga dodali roju, radikalno zmanjša gradilno vnemo."

Krmljenje se začne šele po treh dneh: "Roj krmimo s sladkorno raztopino šele po treh dneh. Nikar prvi večer, ker mu je to lahko popotnica za nadaljnje potovanje ter nam bo pobegnil, naš trud z ogrebanjem pa je bil zaman. Ko je v naravi dovolj paše, krmljenje ni potrebno."

Včasih čebelarji roja ne morejo takoj ogrebsti: "Tedaj roj zasidramo. Roj sidramo na dva načina, in sicer tako, da poiščemo matico, ki se sprehaja po površini roja in jo ujamemo."

Druga možnost pa je uporaba sata zalege: "Še bolje pa, če k roju prislonimo sat mlade zalege, čebele (roj) sata zalege ne bo zapustil."

Po naselitvi je treba spremljati tudi zdravje: "Varoje, ki so na čebelah v roju, zatiramo najpozneje po 8 dneh od vselitve po navodilih pristojnega veterinarja."

Čebelarski mojster ob tem poudarja širši pomen odnosa do čebel: "Srečno z roji in naj jih bo čim manj, predvsem v mestnih sredinah, kjer je pač sobivanje s čebelami pogosto bolj odtujeno."

Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel. To je opredeljeno v zakonodaji, in sicer v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002 z dne 17. 10. 2002), kjer je v 84. členu, ki govori o zasledovanju živali, zapisano:

(1) Domače in udomačene živali sme lastnik zasledovati na tuji nepremičnini.

(2) Lastnik ali posestnik lahko lastniku živali prepove dostop na nepremičnino le, če žival brez odlašanja sam izroči lastniku.

Čebelji roj je torej naraven, dobro organiziran in pomemben del življenja čebel, ki zahteva predvsem mirno opazovanje in strokovno posredovanje. Če ga razumemo pravilno, čebelji roj ne predstavlja nevarnosti, temveč nam ponuja dragocen vpogled v delovanje ene izmed zelo pomembnih opraševalnih vrst na svetu.

*** Na fotografiji so italijanske čebele (Apis mellifera ligustica), medtem ko imamo v Sloveniji avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica).