Iz zavetišča v topel dom: Jure Košir posvojil psičko Rozi

V domu nekdanjega vrhunskega smučarja Jureta Koširja je znova živahno. S partnerico Simono Škrobar sta se odločila, da svoje življenje obogatita z novo pasjo prijateljico. Njuna nova družinska članica je psička Rozinka, ki sta jo posvojila v Zavetišču Horjul.

Jure je veselo novico delil tudi na družbenem omrežju, kjer je objavil fotografijo nove pasje prijateljice. V zavetišču so ob tem zapisali: "Pa so šli s hribčka. Srečno Rozinki in njenima in lepo se imejte."

Za par je odločitev verjetno še toliko bolj čustvena, saj sta se konec avgusta poslovila od dolgoletne pasje spremljevalke Suri. Košir se je od nje poslovil tudi na družbenih omrežjih, kjer je delil spomine na svojo ljubljeno čivavo.

Rozinka ima zdaj priložnost za novo poglavje, polno varnosti, pozornosti in ljubezni. Njena zgodba pa je tudi lep opomnik, kako pomembno je, da živalim iz zavetišč ponudimo drugo priložnost.

Ko pes prvič prestopi prag novega doma, se zanj začne veliko sprememb. Novi vonji, prostori, zvoki, ljudje in vsakodnevni urnik so lahko precejšen izziv. Tudi če je pes prijazen in radoveden, to še ne pomeni, da se bo takoj počutil domače.

Organizacija Dogs Trust, ki se ukvarja z zaščito in dobrobitjo psov, svetuje, naj bodo prvi dnevi čim bolj mirni in predvidljivi. Posvojenega psa ni priporočljivo takoj izpostaviti številnim obiskom, glasnim druženjem ali srečanjem z množico drugih psov. Bolje je, da ima dovolj časa, da sam raziskuje okolico in se postopoma navadi na novo življenje.

Še pred njegovim prihodom mu pripravimo kotiček, kjer bo lahko nemoteno počival. To je lahko udobno ležišče v mirnem delu stanovanja ali hiše, stran od hrupa in stalnega dogajanja. V bližini naj ima vedno svežo vodo, primerne igrače in prostor, kamor se lahko umakne, kadar potrebuje mir.

Ne silimo ga v crkljanje ali igro. Nekateri psi si bodo novega skrbnika hitro izbrali za svojega najljubšega človeka, drugi bodo potrebovali več časa. Najpomembneje je, da imajo možnost sami določiti, kdaj se želijo približati.

Psi imajo radi predvidljivost. Ko vedo, kdaj je čas za hranjenje, sprehod, igro in počitek, lažje razumejo novo okolje.

V prvih tednih je zato priporočljivo vzpostaviti preprosto dnevno rutino. Psa hranimo približno ob istem času, na sprehode hodimo po podobnem urniku, večji del dneva pa mu omogočimo dovolj počitka.

Pri sprehodih ne hitimo. Namesto dolgih izletov in obiskovanja živahnih krajev začnimo s krajšimi, mirnejšimi sprehodi v okolici doma. Psu pustimo, da voha in raziskuje, saj je to pomemben del spoznavanja okolja.

Tudi organizacija Blue Cross poudarja pomen ohranjanja čim bolj običajnega ritma življenja. Če je mogoče, v začetnem obdobju ohranimo prehrano in urnik, ki ju je pes poznal že prej. Nenadna sprememba hrane lahko namreč povzroči prebavne težave, zato naj bodo tudi spremembe jedilnika postopne.

Pomembno je tudi, da psa v novem okolju sprva vodimo na povodcu. Tudi če je bil v zavetišču videti miren in ubogljiv, se lahko v neznanem okolju prestraši in pobegne.

Pred prihodom novega družinskega člana je dobro preveriti, ali je dom zanj varen. Psi so radovedni, zato lahko hitro najdejo stvari, ki niso primerne za grizenje ali zaužitje.

Posebno pozornost namenimo naslednjemu:

Nevarnim snovem: čistila, zdravila in gospodinjske kemikalije pospravimo na mesta, ki jih pes ne more doseči.

Električnim kablom: poskrbimo, da niso prosto dostopni, saj jih lahko mladi ali radovedni psi grizejo.

Strupenim rastlinam: preverimo, katere rastline imamo doma in na vrtu, ter odstranimo tiste, ki bi lahko škodovale psu.

Ograji in vratom: preverimo, ali je vrt dobro zavarovan in ali pes ne more pobegniti skozi odprtino.

Pasji opremi: pripravimo primerno oprsnico ali ovratnico, povodec, posodici, ležišče in igrače.

Britanska organizacija RSPCA posebej poudarja, da mora imeti pes v domu miren in varen prostor, kamor se lahko umakne, kadar ga je strah ali je utrujen. Takšnega kotička ne uporabljamo za kaznovanje, prav tako psa med počitkom ne motimo.

Predvsem pa ne pozabimo, da mora imeti pes svoj miren prostor. Otroci naj vedo, da ga med počitkom ne motimo in da ga ne silimo v druženje.

Nekateri psi se na nov dom navadijo v nekaj dneh, drugi potrebujejo več tednov ali celo mesecev. Pri tem ni enotnega pravila. Veliko je odvisno od njihove starosti, značaja, preteklih izkušenj in življenjskih razmer.

V prvem obdobju se lahko pojavijo tudi manj prijetne težave. Pes morda ne bo želel jesti, lahko bo bolj plašen, se bo skrival ali bo težje prenašal samoto. Nekateri se bodo odzivali na zvoke, druge živali ali neznance. To še ne pomeni, da se v novem domu ne počutijo dobro. Pogosto potrebujejo le več časa, da ugotovijo, da so končno na varnem.

Zelo pomembno je tudi, da psa ne kaznujemo zaradi nesreč v stanovanju ali vedenja, povezanega s strahom. Namesto tega ga mirno usmerjamo in nagrajujemo želeno vedenje. Če se pojavijo izrazite težave, se posvetujemo z veterinarjem ali usposobljenim strokovnjakom za pasje vedenje.

Zgodba Rozinke in njenih novih skrbnikov je lep opomnik, da lahko posvojitev spremeni življenje živali, ki je potrebovala novo priložnost. Pri tem ni pomembno, kako hitro se bo pes navadil na svoj novi dom ali kdaj bo prvič brezskrbno zaspal ob svojem človeku.

Pomembno je, da mu damo čas, varnost in ljubezen. Zaupanje se namreč ne zgradi čez noč, toda z doslednostjo, potrpežljivostjo in nežnim pristopom lahko posvojenemu psu pokažemo, da je končno našel svoje ljudi.

Viri: Dogs Trust, RSPCA, Blue Cross, Zavetišče Horjul