Japonski hrošč: zakaj je tako nevaren in kaj storiti, če ga vidite?

Japonski hrošč je bil v Sloveniji prvič najden poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje (Ljubljana), kamor je bil po pojasnilih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin najverjetneje zanesen z vozilom z območja severne Italije. Lani se je število najdb povečalo.

Ker je japonski hrošč uvrščen na seznam karantenskih škodljivih orgazmov rastlin EU, je treba ob njegovi najdbi izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja, so izpostavili.

Uprava v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče od sredine maja namešča posebne feromonske pasti za spremljanje odraslih hroščev.

Z njimi se ugotavlja, ali je škodljivec prisoten na določenem območju ter ali se pojavlja tudi izven že znanih napadenih območij na Barju in v Lukovici.

Japonski hrošč sicer izvira iz severovzhodne Azije, v Evropi pa je prisoten od leta 2014. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji, kantonu Ticino v Švici ter delih Nemčije, od tam pa se prek kamionov, osebnih avtomobilov ali vlakov redno prenaša kot slepi potnik na druga območja.

Japonski hrošči objedajo liste, ki dobijo čipkast izgled, plodove in cvetove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Najraje ima vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divjo kostanj in številne druge rastline. 

Ker se hitro razmnožuje in nima naravnih sovražnikov, lahko povzroči obsežno škodo v urbanem okolju, na vrtovih in kmetijskih površinah, so opozorili na upravi.

Odrasli hrošči so veliki približno en centimeter, ovalni, kovinsko zeleni z bakreno rjavimi pokrovkami. Na bočni strani in zadku imajo značilne bele šope dlačic. Japonski hrošč se pogosto zamenjuje z vrtnim hroščem, ki ima dlakave pokrovke in je brez belih šopkov dlačic.

Občani naj bodo v pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in značilne poškodbe rastlin. V primeru suma naj o tem nemudoma obvestijo upravo ali kemijski inštitut. Zgodnje odkrivanje in poročanje omogoča hitrejše ukrepanje strokovnih služb in zmanjša gospodarsko škodo, so sklenili.