Tudi ježki potrebujejo pomoč: tako jim lahko pomagate

V delih Velike Britanije in na Kanalskih otokih letošnja vročina močno vpliva na populacijo ježev. Zaradi dolgotrajne suše so tla trda in suha, zato je živalim težje priti do žuželk, črvov in drugega plena, s katerim se običajno prehranjujejo.

Na težave opozarjajo tudi reševalci. Po podatkih britanskega Kraljevega društva za preprečevanje krutosti do živali (RSPCA) se je v obdobju vročine za 30 odstotkov povečalo število najdenih ježev, ki so ostali brez mater, ter dehidriranih živali.

Gill Morgan iz skupine Jersey Hedgehog Preservation Group je za BBC Radio Jersey opozorila, da je za otok to že tretje zaporedno vroče in suho poletje. Po njenem opozorilu bi lahko zaradi izgubljenih generacij mladičev sedanja generacija otrok nekoč predstavljala eno zadnjih, ki bo na otoku še videla živega ježa.

Ježi so predvsem nočne živali, ki velik del hrane poiščejo med brskanjem po tleh. Njihov jedilnik sestavljajo predvsem različni nevretenčarji, med njimi črvi, hrošči in druge žuželke.

Prav tu se ob dolgotrajni suši pojavi velik problem. Ko se zemlja izsuši in otrdi, je dostop do plena precej težji. Hkrati vročina vpliva tudi na žuželke, zato se težave širijo po prehranski verigi.

Wildlife Trusts opozarja, da je pomanjkanje naravne hrane eden od razlogov za dolgoročno upadanje števila ježev v Veliki Britaniji. Po njihovih podatkih se je njihova populacija v državi od leta 2000 zmanjšala za približno 30 do 75 odstotkov, odvisno od območja in vrste okolja.

Če se jež zvečer sprehaja po vrtu in deluje živahen, ga praviloma ni treba prijemati ali odnašati. Najbolj koristna pomoč je pogosto zelo preprosta: zagotovite mu svežo vodo.

Na vrt postavite plitvo posodo z vodo. Pomembno je, da posoda ni globoka, saj mora jež do vode zlahka priti in iz nje tudi splezati. Wildlife Trusts priporočajo plitke posode z rahlo hrapavimi robovi, v katere lahko položite tudi nekaj kamenčkov. Tako je manj nevarnosti, da bi vanjo padla manjša žival in se ne bi mogla rešiti.

Vodo v vročih dneh redno preverjajte in jo po potrebi zamenjajte. Še posebej pomembno je, da ne pustite, da se posoda izsuši.

Če je zaradi suše hrane v okolju malo, lahko ježu občasno ponudite dodatno hrano. RSPCA priporoča mesno mokro hrano za mačke ali pse ter zdrobljene brikete za mačke ali pse.

Hrano je najbolje nastaviti zvečer, ostanke, ki bi se lahko pokvarili, pa naslednje jutro odstraniti.

Pomembno pa je, česa ježu ne ponudite. Kljub razširjenemu prepričanju mleko in kruh nista primerna. Mleko lahko povzroči prebavne težave in drisko, zato naj bo v posodi vedno raje sveža voda.

Več pozornosti je potrebno, če je žival vidno šibka, omahuje, leži na odprtem mestu ali se ne poskuša umakniti. Nenavadno vedenje je lahko znak, da je jež bolan, poškodovan ali močno izčrpan.

Če vas skrbi njegovo stanje, ga ne poskušajte dolgo opazovati ali zdraviti sami. Wildlife Trusts svetuje, da se v primeru ježa v stiski obrnete na lokalni center za reševanje divjih živali oziroma strokovno organizacijo.

Če ga morate zaradi neposredne nevarnosti prestaviti, uporabite vrtnarske rokavice in ga nežno položite v kartonasto škatlo z dovolj visokimi stranicami. RSPCA svetuje, da ima škatla tudi odprtine za zrak in da je žival do prihoda pomoči nameščena na mirnem, zaščitenem mestu.

Vročina je za ježe še težja, če na vrtu ni skrivališč. Zato jim lahko pomagate tudi tako, da dela vrta ne uredite do popolnosti.

Višja trava, grmičevje, kup vej, listje in manjši kup hlodov lahko ustvarijo senco in skrivališče. Wildlife Trusts svetuje, naj v vročem vremenu pustimo nekaj bolj divjih predelov vrta, kjer se lahko živali umaknejo pred soncem.

Takšen vrt ima še eno prednost: v njem je več prostora za žuželke in druge nevretenčarje, ki so pomemben vir hrane za ježe.

Ježi so dobri plavalci, vendar to ne pomeni, da so varni v vsakem ribniku. Če žival pade v vodo, se mora imeti možnost povzpeti na suho.

Pri ribnikih zato uredite nežen, poševen izhod oziroma uporabite kamne ali drugo primerno rešitev, po kateri lahko jež spleza iz vode. Wildlife Trusts to izrecno priporoča, saj jež sicer lahko ostane ujet v ribniku.

Pozorni bodite tudi na vrtne mreže, odprte odtoke in druge luknje, v katere lahko žival pade ali se vanje zaplete. Pri košnji visoke trave in urejanju zaraščenih delov vrta je priporočljiva dodatna previdnost.

Če torej v poletnem večeru na vrtu opazite ježa, ga ni treba takoj reševati. Najprej mu ponudite tisto, česar v vročini najbolj primanjkuje: svežo vodo, varen kotiček in, če je naravne hrane malo, primerno dodatno hrano. Če je vidno izčrpan ali poškodovan, pa je najbolje čim prej poiskati pomoč strokovnjakov za prostoživeče živali.

Viri: BBC Radio Jersey, RSPCA, The Wildlife Trusts