Kako pomagati obnemoglemu čmrlju?

V obdobju od februarja do aprila so skoraj vsi čmrlji matice, ki se prebujajo iz zimskega mirovanja.

Spomladi matice čmrljev zapustijo skrivališča, kjer so prezimile, in začnejo iskati hrano ter primerna mesta za gnezdenje. Ta proces je energetsko zelo zahteven, so zapisali pri Čmrljica, slovenskem društvu za varstvo opraševalcev.

Če čmrlj miruje ali ne more leteti, je to najpogosteje posledica:

- utrujenosti po zimskem mirovanju,

- pomanjkanja energije,

- nizkih temperatur.

Takšno stanje običajno ni nevarno, saj čmrlj pogosto le počiva ali si nabira moči za nadaljnji let.

Če presodimo, da čmrlj potrebuje pomoč, lahko ukrepamo zelo preprosto in učinkovito:

- nežno ga premaknemo na bližnji cvet, kjer lahko pride do hrane,

- če je na hladnem ali v senci, ga prestavimo na sonce,

- ponudimo mu nekaj kapljic sladkorne raztopine (mešanica vode in belega sladkorja v razmerju ena proti ena).

Takšna pomoč pogosto zadostuje, da čmrlj hitro okreva in odleti.

V spomladanskem času ni redko, da čmrlji zaidejo tudi v hiše ali stanovanja, saj iščejo prostor za gnezdenje.

V tem primeru je priporočljivo:

- da ga čim prej usmerimo ali spustimo nazaj na prosto,

- če je izčrpan, mu pred tem ponudimo sladkorno raztopino,

- po kratkem okrevanju ga izpustimo v naravo.

Če čmrlja opazimo zvečer, ga lahko začasno pustimo na varnem mestu in izpustimo naslednje jutro.

Pri pomoči čmrljem lahko nevede naredimo več škode kot koristi, zato je pomembno upoštevati nekaj osnovnih pravil:

- čmrljev nikoli ne hranimo z medom,

- ne uporabljamo rjavega sladkorja,

- ne zadržujemo jih v ujetništvu,

- vedno jih po pomoči vrnemo v naravno okolje.

Pravilna pomoč pomeni le kratek poseg, ki čmrlju omogoči, da sam nadaljuje svojo pot.

Lahko postavimo tudi gnezdilnice za čmrlje, a je za naselitev treba imeti kar nekaj sreče in vztrajnosti. Za izboljšanje prehranskih razmer lahko sejemo in sadimo različne medovite rastline. Če uporabljamo zaščitna sredstva, pa moramo dosledno upoštevati navodila. Imejmo v mislih, da večino opraševanja sadnega drevja opravijo matice. Če se zastrupijo, propade celotna družina. Najvarneje je škropiti zelo pozno zvečer. Spomladi to pomeni po 21. uri, poleti pa še kasneje. Nekaterih sredstev pa seveda v času cvetenja sploh ne smemo uporabiti.

Čmrlji sodijo med najpomembnejše opraševalce, saj lahko oprašujejo rastline tudi v hladnejših razmerah, ko druge žuželke niso aktivne. Njihova vloga je ključna tako za naravne ekosisteme kot za pridelavo hrane.

Z razumevanjem njihovega vedenja in pravilnim ukrepanjem lahko vsak posameznik prispeva k njihovemu preživetju. Majhna pomoč v pravem trenutku lahko pomeni veliko razliko – ne le za čmrlja, temveč tudi za širše okolje.