Kompasne meduze na slovenski obali: učinkoviti nasveti, kako se zaščititi pred ožigi

Strokovnjaki z Morske biološke postaje Piran, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo, so na podlagi opaženih značilnosti ocenili, da gre zelo verjetno za kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella).

Kompasno meduzo lahko prepoznamo po značilnem vzorcu na klobuku v obliki črke V, ki spominja na orientacijo kompasa – od tod tudi njeno ime. Premer njenega klobuka lahko doseže do 40 centimetrov, lovke pa v dolžino celo več kot en meter. Ob določenih okoljskih pogojih so bile opažene celo z lovkami, dolgimi skoraj dva metra.

Gre za vrsto, ki je razširjena v vzhodnem delu Atlantskega oceana, Sredozemskem morju in Rokavskem prelivu. To ni tujerodna ali invazivna vrsta, saj so jo v preteklosti že opažali tudi v Tržaškem zalivu in ob slovenski obali, kjer se običajno zadržuje od maja do konca poletja.

Čeprav njihova prisotnost ni nenavadna, je večje število primerkov lahko posledica naravnih nihanj v populaciji, kar je pri meduzah povsem običajen pojav. Večina meduz se namreč hitro odziva na okoljske spremembe in se jim dobro prilagaja.

Kompasna meduza ni smrtno nevarna za človeka, lahko pa povzroči boleč ožig. V primeru stika z njenimi lovkami pride do ožiga, ki povzroči pekoč občutek, bolečino, srbečico in vnetje kože. V hujših primerih lahko nastanejo mehurji in pordelost, če pa strup pride v stik z občutljivimi deli telesa (npr. očmi), lahko povzroči resnejše zaplete.

Na Morski biološki postaji so v zgibanki Nevarnosti v morju, ki večinoma to niso zapisali naslednje napotke:

- Če v vodi opazite meduze, se skoku v morje raje izognite.

- Med plavanjem jih je težko opaziti, nekatere imajo skoraj nevidne lovke.

- Ne dotikajte se meduz, niti na obali, saj lahko strup z rok prenesete v oči ali na druge občutljive dele telesa.

- Ožig se kaže kot pekoča bolečina, srbečica, rdečica in morebitni mehurčki.

- Mesto ožiga sperite z morsko vodo (nikakor ne s sladko!) in morebitne lovke previdno odstranite s pinceto ali rokavicami.

- Uporabite protivnetne pripravke iz lekarne.

- Če pride do močne reakcije (bledica, potenje, zmedenost), takoj poiščite zdravniško pomoč.

Poleg kompasne meduze so ob slovenski obali pogoste še naslednje vrste:

Uhati klobučnjak (Aurelia aurita) – pogost, a nenevaren,

Veliki klobučnjak (Rhizostoma pulmo),

Morska cvetača (Cotylorhiza tuberculata) – prepoznavna po pisanem klobuku,

Mesečinka (Pelagia noctiluca) – znana po najbolj bolečem ožigu med vsemi vrstami.

Meduze sodijo med želatinozni plankton in predstavljajo planktonsko fazo življenjskega cikla nekaterih ožigalkarjev. Njihov klobuk lahko meri od manj kot 2 milimetra do kar 2 metra. Po morju se premikajo z utripanjem klobuka, na večje razdalje pa jih prenašajo morski tokovi.

Lovke so opremljene z ožigalnimi celicami – nematocistami, ki vsebujejo strup za ohromitev plena.

Meduze naseljujejo naš planet že več kot 500 milijonov let, kar jih uvršča med najstarejše oblike življenja na Zemlji. Njihov mednarodni dan obeležujemo 3. novembra.