Vzgoja in oskrba psa predstavljata znatno čustveno, življenjsko in predvsem finančno obveznost. Od vsakodnevnih sprehodov in čiščenja do zagotavljanja dovolj prostora v domu, lastništvo hišnega ljubljenčka zahteva čas, energijo in nenazadnje prinaša tudi finančne stroške.
Mnogi bodoči lastniki se pogosto ne zavedajo, da so nekatere pasme psov bistveno dražje za oskrbo kot druge, zlasti kar zadeva veterinarske račune. Študija Experian iz leta 2023 je razkrila, da lahko celotni stroški lastništva psa dosežejo do 19.000 funtov, kar bi pri nas zneslo skoraj 22 tisoč evrov.
Samo v prvih mesecih leta 2025 je organizacija za zapuščene živali na otoku poročala o več kot 5.700 primerih zapuščenih hišnih ljubljenčkov, kar predstavlja presenetljiv 32-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Številke ljubljenčkov, ki se znajdejo na cesti, pa tudi pri nas niso nič kaj spodbudne.
Pomemben dejavnik za to je naraščajoče število lastnikov psov, ki se nevede odločajo za pasme, ki so zahtevne za vzdrževanje ali nagnjene k zdravstvenim težavam, ugotavlja omenjena raziskava. Da bi potencialnim lastnikom hišnih ljubljenčkov pomagal pri sprejemanju bolj informiranih odločitev, je veterinar dr. Amir Anwary v nedavnem videu na TikToku predstavil pet pasem psov, ki naj bi imele najmanj zdravstvenih težav in posledično za lastnika prinašajo najmanj veterinarskih stroškov.
Katere so te pasme?
Basenji zaseda prvo mesto. Ta starodavni afriški lovski pes je edinstven zaradi svojega značilnega lajanja, ki je posledica posebne oblike njegovega grla.
Basenji psi so močni in trdoživi psi, ki živijo do 13 ali 14 let in genetsko niso nagnjeni k pogostim zdravstvenim težavam v primerjavi z mnogimi drugimi pasmami.
Dr. Anwary poudarja: "Mnogi ljudje ne poznajo te pasme psov. Ne laja, temveč jodla, in razlog, zakaj je tako zdrav, je, da gre za starodavno, čistokrvno pasmo, ki je bila minimalno križana. Torej, če iščete psa, ki ne laja in je precej zdrav, je Basenji zagotovo za vas."
Čeprav je treba omeniti, da so lahko nagnjeni k določenim genetskim stanjem, kot je Fanconijev sindrom, ki prizadene ledvice, pa je tveganje bistveno zmanjšano z odgovornim lastništvom.
Na drugem mestu po robustnosti in zdravju je avstralski govedar. Dr. Anwary izpostavlja, da so to izjemno inteligentni in aktivni delovni psi, ki se ponašajo z zelo močnim in odpornim imunskim sistemom.
Zgodovina te pasme potrjuje njihovo izjemno vitalnost. Najstarejši pes na svetu je bil namreč ravno avstralski govedar po imenu Bluey, ki je leta 1939 umrl v starosti 29 let, kar priča o izjemni dolgoživosti in odpornosti pasme. Ta genetska moč, ki se prenaša iz generacije v generacijo, pomeni manjše tveganje za bolezni in s tem nižje veterinarske stroške.
Ker gre za delovno pasmo, je tem psom pomembno zagotoviti zadostno fizično aktivnost in duševno stimulacijo, kar prispeva k njihovemu splošnemu dobremu počutju in še dodatno krepi njihovo zdravje. Njihova odpornost in živahnost so idealni za aktivne posameznike ali družine, ki so pripravljene na interaktiven življenjski slog.
Tretja pasma, ki morda preseneti mnoge, je čivava. Kljub svoji majhnosti in pogosto napačnim prepričanjem o krhkosti, so čivave na splošno izjemno zdrave in imajo dolgo življenjsko dobo, ki lahko doseže tudi do 20 let.
Dr. Anwary poudarja: "So zelo, zelo zdrave in ker so tako majhne, to pogosto tako malo obremeni njihove sklepe, da njihovi sklepi preživijo zelo, zelo dolgo."
Njihova majhna telesna masa pomeni, da je obremenitev na sklepe minimalna, kar zmanjšuje tveganje za artrozo in druge degenerativne bolezni sklepov, ki so pogoste pri večjih pasmah. Veterinar je sicer omenil, da lahko čivave občasno trpijo za zobnimi boleznimi in izpahom pogačice, vendar so v primerjavi z mnogimi drugimi majhnimi pasmami čivave ena izmed bolj nezahtevnih možnosti s tega vidika.
Avstralski ovčar se uvršča na četrto mesto. Strokovnjak ugotavlja, da ti psi niso le izjemno lepi in polni energije, temveč imajo zaradi svoje delovne linije tudi zelo močno genetsko podlago z zelo malo dednih zdravstvenih težav.
Dr. Anwary pojasnjuje: "Če ima pes določene genetske anomalije, jim običajno ne dovolijo vzreje, kar pomeni, da teh bolezni ne širijo naprej, zato je ta pasma pravzaprav tako zdrava."
Ta odgovorna vzrejna praksa je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in odpornosti pasme. S sistematičnim izločanjem živali z genetskimi pomanjkljivostmi iz vzrejnega programa se preprečuje prenos neželenih bolezni na potomstvo. Posledično imajo avstralski ovčarji zanesljivo zdravje, kar zmanjšuje potrebo po dragih veterinarskih posegih in prispeva k mirnejšemu lastništvu. Seveda je, kot pri vseh aktivnih pasmah, tudi za avstralske ovčarje pomembna redna vadba.
Na peto mesto je strokovnjak uvrstil beagla. Dr. Anwary pojasnjuje, da so ti psi, ki so bili prvotno vzrejeni kot lovski psi, obdarjeni z izjemno močnim telesom, ki ima le malo genetskih težav. Glavna skrb pri tej pasmi je nagnjenost k debelosti, saj imajo beagli izjemen apetit in niso niti malo izbirčni. Druga potencialna težava so vnetja ušes, ki so posledica njihove povešene oblike ušes, kar ustvarja idealno okolje za razmnoževanje bakterij in gliv. Redno čiščenje ušes in nadzor nad prehrano sta ključna za ohranjanje njihovega zdravja. Kljub temu, če se ta dejavnika obravnavata ustrezno, beagle ostaja ena izmed izredno zdravih pasem, ki s pravilno nego redko potrebujejo zahtevnejše veterinarske posege.
Povzeto po: express.co.uk
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV