Smrtonosna mačja kuga v Sloveniji terjala novo žrtev

Zabeležen je bil smrtni primer mačje kuge ali panleukopenije pri nas. Ta je bila v ambulanto v Moravskih Toplicah pripeljana iz Prlekije.

Veterinarska ambulanta z veterinarko dr. Mimo Nabegoj na svojem Facebook profilu opozarja, da je bolezen izjemno nalezljiva in lahko – zaradi izjemne odpornosti virusa v okolju prizadene tudi notranje mačke.

"Virus se prenaša zelo hitro – preko izločkov, kontaminiranih površin, čevljev, oblačil ali drugih živali. Je izjemno obstojen v okolju," so med drugim zapisali.

Virus mačje kuge sicer za ljudi ni nevaren, je pa človek lahko preko oblačil in predmetov njegov prenašalec.

Mačja panleukopenija je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroči zmanjšanje števila belih krvničk v kostnem mozgu, črevesju in koži mačke ter močno oslabi imunski sistem živali.

Najpogostejši simptomi so bruhanje, dehidracija in slabo počutje.

Zdravljenje in prognoza sta močno odvisna od resnosti mačje bolezni, vendar se običajno osredotočata bolj na obvladovanje simptomov. Na srečo so cepiva neverjetno učinkovita in najzanesljivejši način za preprečevanje tega sicer smrtonosnega virusa.

Za mačjo panleukopenijo ni zdravila, zato je zdravljenje usmerjeno v obvladovanje simptomov. Običajno je potrebna hospitalizacija, za preprečevanje dehidracije pa je potrebna intenzivna intravenska terapija. Antibiotiki sicer ne bodo delovali neposredno na virus, vendar jih lahko veterinar predpiše za zdravljenje sekundarnih bakterijskih okužb. V hujših primerih bodo morda potrebne transfuzije krvi.

Mačke s hudo panleukopenijo, ki so bile zdravljene v kratkem času po okužbi, imajo večjo možnost za preživetje, medtem ko imajo okuženi mladiči slabo možnost za ozdravitev.

Mačja panleukopenija nastane zaradi izpostavljenosti mačke mačjemu parvovirusu. Virus se lahko širi z neposrednim stikom z okuženimi mačkami in posredno s stikom z okuženimi predmeti. Mladiči in necepljene mačke so najbolj dovzetne za FPV, izbruhi pa so pogostejši v zavetiščih, pri prostoživečih živalih in na kmetijah. Vendar pa niti hišne notranje mačke pred mačjo kugo niso popolnoma varne.

Mačke lahko razvijejo mačjo panleukopenijo, ko pridejo v stik z okuženim blatom, bruhanjem, izcedkom iz nosu in drugimi telesnimi tekočinami.

Okuženi zajedavci, kot so bolhe, lahko prav tako prenašajo virus.

Predmeti, kot so posteljnina, igrače, oblačila in kletke, lahko prenašajo virus, če se ta znajde na njihovih površinah. Virus FPV je zelo odporen na razkužila, zaradi česar je težko ustaviti njegovo širjenje.

Breje mačke lahko bolezen prenesejo na svoje potomce, njihovi mladiči pa se, če so okuženi, že lahko rodijo mrtvorojeni ali pa razvijejo razvojne nepravilnosti. Nekateri mladiči, okuženi v poznejši fazi nosečnosti ali v neonatalni fazi, lahko preživijo, vendar lahko virus vpliva na razvoj njihovih možganov. To lahko povzroči hipoplazijo malih možganov, ki vpliva na motorični nadzor mačke.

Najboljša preventiva je cepljenje.

Cepljenje proti mačji panleukopeniji je trenutno najboljša metoda za zaščito mačk pred mačjo kugo. Cepivo je zelo učinkovito in je del rutinskega cepljenja domačih mačk, ki se običajno začne pri 6 do 8 tednih starosti.

Poleg cepljenja je edini način za preprečevanje prenosa mačje panleukopenije ta, da zdravo žival držite stran od okuženih mačk in predmetov, ki bi lahko bili kontaminirani.