Mačjega mladiča ne oddajte prvemu, ki pokliče: posledice so lahko tragične

Medtem ko nekateri mladiči najdejo ljubeče domove, številni končajo v neprimernih razmerah, na ulici ali v zavetiščih. Sogovornice iz društva Reks in Mila, Mačje hiše in Zavetišča Ljubljana opozarjajo, da je odgovorno oddajanje živali eden ključnih korakov pri preprečevanju zapuščenosti mačk.

Mojca Furlan iz društva Reks in Mila pravi, da se s takšnimi primeri srečujejo zelo pogosto.

"Če pokličete na oglase, praktično nihče nima nobenih pogojev. Celo napišejo, da kdor prej pride, tisti dobi. Zelo žalostno je, da se takšne neodgovorne oddaje še vedno dogajajo. Nemočne mladiče pogosto oddajo popolnim neznancem, ne da bi preverili, v kakšno okolje odhajajo. Posledice so pogosto tragične, saj številne mačke pozneje pristanejo na ulici, ko se jih ljudje naveličajo," opozarja.

Podobne izkušnje imajo tudi v Mačji hiši. Helena J. Hacin poudarja, da se mačje mladiče še vedno prepogosto oddaja brez kakršnegakoli preverjanja.

"Po različnih oglasnikih se mačjega mladiča pogosto dobi na način 'dober dan in nasvidenje', brez kakršnegakoli preverjanja. Velikokrat so takšni mladiči tudi prezgodaj odvzeti od matere in veterinarsko popolnoma neurejeni," pojasnjuje.

Vse tri sogovornice se strinjajo, da je nepreverjeno oddajanje živali velika težava.

Po besedah Helene J. Hacin je najpogostejša napaka ta, da ljudje mladiče oddajo komurkoli, brez enega samega vprašanja. Ob tem opozarja, da mačke potrebujejo varen in ljubeč dom, ustrezno prehrano ter redno veterinarsko oskrbo.

Tudi Mojca Furlan meni, da ljudje prepogosto ne preverijo primernosti bodočih skrbnikov. "Odgovornih domov je še vedno premalo, medtem ko je mačk, ki potrebujejo varen dom, veliko. Zato je res odgovorne posvojitelje pogosto težko najti," pravi.

Podobno opozarja tudi Olja Ivanović iz Zavetišča Ljubljana: "Največja napaka je, ko se žival oddaja brez kakršnegakoli preverjanja, v slogu 'samo, da čim prej gre'. Treba se je zavedati, da ima vsaka žival svoje pogoje pri oddajanju," poudarja.

Mojca Furlan meni, da bi moral vsak, ki oddaja mačjega mladiča, preveriti predvsem, ali bodoči skrbniki poznajo osnovne potrebe živali.

Pomembno je, da razumejo pomen kakovostne prehrane, igre, družbe in prilagajanja na novo okolje. Prav tako bi se morali zavedati, da mačka ni igrača za otroke, temveč družinski član, ki lahko živi tudi do 20 let.

Po njenem mnenju je treba preveriti tudi, kaj se bo z živaljo zgodilo v primeru dopusta, selitve, ločitve partnerjev ali drugih življenjskih sprememb.

Helena J. Hacin izpostavlja predvsem vprašanja varnosti in finančne sposobnosti bodočih skrbnikov. "Varnost, prehrana, veterinarska oskrba, stabilen dom in zmožnost pokrivanja stroškov oskrbe so ključni dejavniki. Pri resnejših boleznih so lahko stroški zdravljenja zelo visoki," opozarja.

Olja Ivanović pojasnjuje, da v Zavetišču Ljubljana uporabljajo poseben vprašalnik, s katerim ocenjujejo primernost kandidatov za posvojitev: "Namen vprašalnika je, da za vsakega ustreznega kandidata najdemo primerno mačko, hkrati pa mački zagotovimo odgovoren dom, ki ustreza njenim potrebam," pojasnjuje.

Posledice neodgovorne oddaje so lahko zelo hude. Mojca Furlan opozarja, da lahko mladiče izgubijo, jih poškodujejo otroci ali pa jih novi lastniki preprosto oddajo naprej.

Kot še opozarja, zgolj izpolnjen vprašalnik še ne zagotavlja odgovornega skrbništva. "Veliko posvojiteljev obljubi s figo v žepu." Zato se ji zdi pomembno, da oddajatelji z novimi skrbniki ostanejo v stikih, spremljajo življenje živali in se po možnosti tudi pozneje prepričajo, kako mačka živi. "Papir prenese vse."

Še bolj neposredna je Helena J. Hacin, ki izpostavlja številne tragične zgodbe. "Veliko mladičev konča pod kolesi avtomobilov, umre zaradi nezdravljenih bolezni ali pa celo kot hrana za hišne kače," pravi.

Olja Ivanović pojasnjuje, da se v Zavetišču Ljubljana z neustrezno oskrbovanimi živalmi največkrat srečajo po posredovanju uradnega veterinarja.

Ko beseda nanese na zmanjševanje števila brezdomnih mačk, so sogovornice enotne – brez sterilizacije in kastracije dolgoročnih rezultatov ni mogoče doseči.

Mojca Furlan kot primer dobre prakse izpostavlja občino Medvode, kjer že enajst let izvajajo sistematičen program sterilizacij in kastracij. "V enajstih letih smo močno zmanjšali število nikogaršnjih mačk in mladičev ter zajezili številne bolezni. To je praksa, ki bi jo morale prevzeti tudi druge občine po Sloveniji," poudarja.

Tudi Helena J. Hacin opozarja, da je prav preprečevanje neželenih legel temelj odgovornega skrbništva. "Mačk je mnogo preveč in vsako dodatno leglo je povsem nepotrebno," pravi. Ob tem posebej opozarja, da lahko mačke zanosijo zelo zgodaj. "Če boste pravočasno poskrbeli za sterilizacijo svoje mačke, potem tudi skrbi glede oddajanja ne bo. Mačke lahko zanosijo že ob prvi gonitvi, nekatere celo pri starosti štirih mesecev."

Olja Ivanović poudarja, da gre za najučinkovitejši ukrep pri zmanjševanju števila zapuščenih živali: "Sterilizacija in kastracija preprečujeta neželena legla, zmanjšujeta pojav nekaterih bolezni in pomagata preprečevati prenatrpanost zavetišč. Samo v Zavetišču Ljubljana smo lani sprejeli več kot 2000 mačk," opozarja.

Sogovornice želijo ljudem pred odločitvijo za mačko sporočiti predvsem eno – gre za dolgoletno odgovornost. "Žival je nemočno bitje, ki je popolnoma odvisno od nas. Potrebuje znanje, razumevanje, prilagajanje, spoštovanje in ljubezen," poudarja Mojca Furlan.

Helena J. Hacin opozarja, da morajo bodoči skrbniki zagotoviti stabilno družinsko in stanovanjsko okolje ter dovolj sredstev za oskrbo. "Če nimate stabilnega družinskega in stanovanjskega okolja ter dovolj financ za oskrbo muce, si je ne omislite. Mačke ob primerni oskrbi živijo od 15 do 20 let," pravi.

Olja Ivanović pa meni, da bi si moral vsak pred posvojitvijo iskreno odgovoriti na nekaj vprašanj: ali lahko zagotovi ustrezno oskrbo, kaj bo z živaljo med dopustom, kako bo zanjo poskrbljeno ob morebitni selitvi ali daljši odsotnosti ter ali je pripravljen prevzeti odgovornost za celotno življenjsko obdobje živali. "Živali so čuteča bitja in ljudje smo tisti, ki jim moramo zagotoviti varen, odgovoren in ljubeč dom," sklene.

V času, ko so zavetišča po vsej Sloveniji polna, sogovornice opozarjajo, da hitre rešitve pogosto vodijo v nove težave. Odgovorno skrbništvo se ne začne šele, ko mačka pride v nov dom, temveč že pri odločitvi, komu bomo zaupali njeno prihodnost. Sterilizacija, premišljena oddaja in zavedanje, da gre za obveznost za naslednjih petnajst ali celo dvajset let, ostajajo najpomembnejši koraki pri zmanjševanju števila zapuščenih živali.