Fotograf v objektiv ujel eno najbolj ogroženih živali na svetu

Malajski tiger je nekoč veljal za avtohtono žival v gozdnatih območjih Singapurja in Malezije. Vendar pa je lov, ubijanje in krčenje gozdov tem živalim povzročilo precejšnjo škodo.

Ker so verjeli, da gre za nevarno zver, je bilo množično spodbujano njegovo lovljenje in ubijanje vse do leta 1972. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja je tako ostalo le še približno 500 teh tigrov.

Malajski tiger je ena številčno najmanjših vrst tigrov, ki jo najdemo v južnih in osrednjih delih Malajskega polotoka ter v južnih delih Tajske. Je nacionalni simbol Malezije, kot samostojna podvrsta tigra pa je bil priznan šele leta 2004. Njegovo telo je rjavo-oranžne barve s tankimi črnimi črtami, ki mu omogočajo, da se popolnoma prikrito prikrade do plena ali pa se umakne v samoto in varnost.

Kot vse vrste tigrov je tudi malajski tiger samotarska žival, razen med sezono parjenja, ko jih najdemo v skupinah. Sporazumevajo se z različnimi vokalizacijami – puhanjem, stokanjem, renčanjem in rjovenjem.

Število malajskih tigrov je do danes še padlo, njihova populacija je ocenjena na manj kot 150 primerkov. To je dramatičen upad s 3000 osebkov, zabeleženimi v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Malajskemu tigru danes resno zmanjkuje časa. Poleg krivolova, ki se na njihovem območju še vedno izvaja precej pogosto, strokovnjaki pravijo, da bi bilo treba zaščititi tudi njihov habitat. Tigri namreč potrebujejo gozdne koridorje, skozi katere bi se lahko prosto premikali v svojem naravnem okolju. Cilj malezijskega nacionalnega akcijskega načrta za tigre je povezati malezijske gozdove prek zelenega koridorja za ohranitev, imenovanega Osrednja gozdna hrbtenica.

Povezljivost habitatov bi jim omogočila gibanje med območji in zagotavljanje zdravega pretoka genov, s čimer se prepreči parjenje v sorodstvu in preživetje naslednjih rodov.