Morski prašički: kaj morate vedeti, preden jih pripeljete domov

Morski prašički izvirajo iz Južne Amerike, kjer so njihovi divji sorodniki naseljevali predvsem travnata območja in druga odprta okolja. Danes pa so priljubljeni hišni ljubljenčki, vendar imajo tudi v domačem okolju posebne potrebe, ki jih moramo poznati, preden jih sprejmemo v svoj dom.

So lahko čudoviti hišni ljubljenčki za vsakogar, ki jim je pripravljen nameniti dovolj časa in poskrbeti za njihove vsakodnevne potrebe. Čeprav jih pogosto omenjamo kot primerne za otroke, pa ne smemo pozabiti, da niso igrače.

"Vsekakor jih priporočam za družine z otroki, vendar mora za njihovo oskrbo biti odgovorna odrasla oseba," poudarja Jernej Mikuž s Cola. Otroci lahko pri skrbi za živali sodelujejo ter se ob tem učijo odgovornosti in spoštovanja do živih bitij, vendar celotna skrb ne sme biti prepuščena njim.

Pred odločitvijo za novega hišnega ljubljenčka moramo dobro premisliti tudi o dolgoročni odgovornosti.

"Morski prašiček ni žival za nekaj mesecev, ampak je odločitev za več let," opozarja Jernej. Njihova življenjska doba v povprečju znaša od štiri do osem let, v posameznih primerih pa lahko živijo tudi dlje.

Bodoči lastniki morajo oceniti, ali imajo dovolj prostora, časa in finančnih sredstev za njihovo oskrbo. Za dobro počutje potrebujejo primerno velik bivalni prostor, kakovostno seno, svežo zelenjavo, čisto vodo in družbo drugega morskega prašička.

"Poudaril pa bi še to, da naj se ljudje zanje ne odločajo impulzivno ali kot darilo," dodaja vzreditelj.

Morski prašički so na splošno nežne in družabne živali, vendar ima vsak posameznik svoj značaj. Razlike se lahko pokažejo celo med živalmi iz istega legla.

"Po mojih izkušnjah so samčki pogumnejši, bolj zaupljivi in se tudi hitreje udomačijo, medtem ko so samičke lahko nekoliko bolj sramežljive in zadržane. So pa to res zgolj in samo splošna opažanja, saj je vsak prašiček zgodba zase," pojasnjuje.

Kako prepoznamo, da se morski prašiček ob človeku dobro počuti? To lahko pokaže tako, da ostane miren v naši bližini, se pusti vzeti v naročje ali se sproščeno uleže poleg nas. Nekateri se brez težav pustijo božati in povsem sprostijo telo.

"Pomembno pa je, da prašička ne silimo v stik, saj si je treba zaupanje prislužiti," poudarja sogovornik.

Če je žival na začetku zelo prestrašena, je napredek že to, da se nam neha umikati in nas začne povezovati z nečim pozitivnim. To je lahko hrana ali občutek varnosti in miru.

Pri ureditvi bivališča velja preprosto pravilo: več prostora je bolje. Morski prašički potrebujejo dovolj površine za gibanje, raziskovanje in skrivanje, pa tudi možnost, da se umaknejo drug od drugega.

"Za dva prašička naj bo prostor velik vsaj nekje 120 x 60 cm, priporočam pa, da se zanje uredi čim večjo površino, kolikor nam prostor dopušča," svetuje ter doda, da je večji prostor boljši tudi z vidika čiščenja, saj se počasneje umaže. Bivalni prostor oziroma kletka pa mora imeti tudi suho, mehko in dobro vpojno podlago. "Osebno uporabljam mleto slamo ali oblance (žagovino), lahko pa se uporabljajo tudi podloge iz blaga, ki so pralne," pravi vzreditelj. Pri pralnih podlogah je treba še posebej paziti na redno čiščenje oziroma menjavo podlog.

Morski prašički potrebujejo tudi skrivališče, na primer hiško ali tunel, saj se radi umaknejo na varno. Za seno Mikuž priporoča uporabo jasli, za vodo pa pitnik oziroma steklenico, saj se tako voda ne umaže tako hitro kot v odprti posodici.

Pogostost čiščenja je odvisna od velikosti prostora, števila živali in vrste podlage. Iztrebke in mokre dele je smiselno odstranjevati sproti, celotno bivališče pa čistiti dovolj pogosto, da ostane suho in čisto.

Velika kletka pa ne pomeni, da morski prašički ne potrebujejo dodatnega gibanja. Če le imamo možnost, jim omogočimo varen prostor zunaj kletke, kjer lahko raziskujejo, tekajo in se prosto gibljejo. Pri tem moramo poskrbeti, da niso v bližini električnih kablov, strupenih rastlin, nevarnih odprtin ali drugih predmetov, ki bi jih lahko poškodovali.

Pravilna prehrana je eden od temeljev zdravja morskih prašičkov. Po besedah sogovornika jo sestavljajo predvsem seno, sveža zelenjava ter manjši delež kakovostnih briketov in priboljškov.

"Približno 80 % jo sestavlja kakovostno seno, 15 % sveža in raznolika zelenjava, preostalih 5 % pa kakovostni briketi in drugi dodatki oziroma priboljški," pojasnjuje.

Seno mora biti živalim vedno na voljo. Pomembno je zaradi vlaknin in naravne obrabe zob, ki morskim prašičkom rastejo vse življenje. Seno je nepogrešljiv del njihove prehrane in ga ne moremo nadomestiti z drugo hrano.

Pomemben del jedilnika je tudi sveža zelenjava, saj z njo dobijo potrebne vitamine in minerale. Posebno pozornost je treba nameniti zelenjavi z veliko vitamina C, ker ga morski prašički ne morejo proizvajati sami in ga morajo dobiti s prehrano.

Med primerno zelenjavo sodijo paprika, korenje, brstični ohrovt, radič in peteršilj. Briketi so lahko dodatek, nikakor pa ne smejo biti glavni del prehrane. Izbrati je treba kakovostne brikete, namenjene izključno morskim prašičkom in obogatene z vitaminom C.

Pri uvajanju novih živil je potrebna postopnost. "Prebavni sistem prašičkov je precej občutljiv, zato je treba novo hrano uvajati postopoma," opozarja vzreditelj.

Morski prašički pa ne smejo jesti čokolade, sladkarij, avokada, surovega krompirja, čebule, česna in surovih stročnic, saj so ta živila lahko zanje škodljiva ali strupena. Previdni moramo biti tudi pri sadju in korenju, saj vsebujeta veliko sladkorja, zato ju ponudimo le občasno.

Morski prašički so družabne živali, ki za dobro počutje potrebujejo družbo pripadnikov svoje vrste. V naravi živijo v skupinah, saj se tako počutijo varneje.

"Družba drugega morskega prašička je po mojem mnenju ena najpomembnejših stvari, ki jih bodoči lastniki pogosto spregledajo." Živali potrebujejo vrstnika, s katerim lahko komunicirajo in se ob njem počutijo varneje.

Pri izbiri para je več možnosti. Ena je kombinacija samčka in samičke, pri kateri je treba poskrbeti za kastracijo oziroma sterilizacijo, da preprečimo nezaželene brejosti. Primerna je tudi kombinacija dveh samičk ali dveh samčkov.

Pri spoznavanju živali je pomembno, da enega prašička preprosto ne postavimo na ozemlje drugega.

"Pri spoznavanju ne priporočam, da se enega prašička enostavno postavi v teritorij drugega. Bolje je uporabiti nevtralno, očiščeno območje, kjer nima noben izrazite teritorialne sposobnosti," svetuje sogovornik.

Živalim moramo zagotoviti dovolj prostora in možnost umika, njihovo vedenje pa pozorno spremljati. Nekaj lovljenja, ovohavanja, škrtanja z zobmi in naskakovanja je normalen del spoznavanja ter vzpostavljanja hierarhije.

Če pride do hujših ugrizov ali nenehnih napadov, je treba živali ločiti in se po potrebi obrniti na izkušenega vzreditelja ali veterinarja.

Pri izbiri se ne smemo osredotočiti samo na barvo ali videz, temveč moramo biti pozorni tudi na zdravje živali.

"Žival mora biti živahna, odzivna in zainteresirana za okolico," poudarja Jernej. Dlaka mora biti primerno negovana in sijoča, oči in smrček čisti ter brez izcedkov, dihanje pa mirno in brez znakov oteženega dihanja. Pomembna je tudi splošna telesna kondicija, saj morski prašiček ne sme biti izrazito suh ali apatičen.

Pomembno je tudi poreklo živali. Bodoči lastniki naj se izogibajo živalim neznanega izvora ter se pozanimajo o vzreditelju in podatkih o prednikih. "Dandanes je pri nas že mogoče dobiti tudi rodovniške morske prašičke s podatki o prednikih za več generacij," poudarja sogovornik.

Med pogostejše zdravstvene težave pri morskih prašičkih sodijo bolezni zob, prebavil in dihal, težave s kožo, paraziti, pomanjkanje vitamina C ter nekatere bolezni sečil in reproduktivnega sistema.

Zobne težave so lahko povezane z neustrezno prehrano oziroma premajhno obrabo zob, ki nenehno rastejo. Če prašiček težko je, mu hrana pada iz ust, se pretirano slini ali izgublja telesno maso, je potreben čimprejšnji obisk veterinarja.

Pozorni moramo biti tudi na znake bolezni dihal, kot so kihanje, izcedek iz oči ali smrčka, manjša dejavnost in izguba apetita. Takšnih sprememb ne smemo prezreti, saj lahko bolezni dihal hitro napredujejo.

Pomemben je tudi zadosten vnos vitamina C. Njegovo pomanjkanje lahko povzroči slabšo kakovost dlake, šibkost, težave s sklepi in slabše celjenje ran.

Posebno pozornost moramo nameniti apetitu, saj lahko morski prašiček, ki neha jesti, skriva resno zdravstveno težavo. Ker te živali pogosto prikrivajo znake bolezni, je pomembno spremljati tudi spremembe vedenja, prehranjevanja in iztrebljanja.

"Zato je bolje pri kakršnihkoli spremembah vedenja, prehranjevanja ali iztrebljanja reagirati prezgodaj kot prepozno," poudarja Mikuž. Ob nenavadnih znakih se je najbolje obrniti na veterinarja, ki ima izkušnje z morskimi prašički oziroma drugimi glodavci.

Čeprav se Jernej z živalmi ukvarja že od otroštva, ga morski prašički še vedno presenečajo. Najbolj ga je presenetilo, kako zelo se razlikujejo po značaju. "Ko sem se začel ukvarjati z njimi, sem si predstavljal, da so si po značaju precej podobni. Danes vem, da temu še zdaleč ni tako. Vsak ima svojo osebnost."

Nekateri so zelo pogumni in radovedni ter takoj pridejo pogledat, kaj se dogaja, drugi so previdnejši in potrebujejo več časa, da človeku zaupajo. Nekateri so pravi crkljivci, spet drugi raje opazujejo dogajanje z varne razdalje.

Ker ima večje število morskih prašičkov, sogovornik te razlike še toliko bolj opazi. Vsak posameznik ga zanima na svoj način. "Čeprav se z živalmi ukvarjam že od malega, sem pri morskih prašičkih precej hitro ugotovil, da se nanje človek res zelo naveže in kako hitro postanejo del družine."

Morski prašički so veliko več kot prikupne živali, ki jih opazujemo v kletki. Potrebujejo primeren prostor, kakovostno prehrano, družbo svoje vrste, redno čiščenje in pozornega skrbnika, ki zna prepoznati spremembe v njihovem vedenju. Predvsem pa potrebujejo čas in potrpežljivost. Če jim zagotovimo ustrezne razmere in spoštujemo njihov značaj, lahko postanejo čudoviti družinski spremljevalci za več let.