Kaj storiti, če se netopirji naselijo na vašem podstrešju?

Netopirji so pri nas precej razširjeni, čeprav jih zaradi njihove nočne dejavnosti le redko opazimo od blizu. V Sloveniji je bilo doslej zabeleženih 31 vrst, ki se razlikujejo po velikosti, videzu in načinu življenja. Kot pojasnjuje Liza Trebše, članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN), je naša najmanjša vrsta drobni netopir (Pipistrellus pygmaeus), ki tehta okoli pet gramov. Na drugem koncu lestvice je veliki mračnik (Nyctalus lasiopterus), ki lahko tehta do 60 gramov.

Nekatere vrste so tesneje povezane z gozdovi, druge se dobro znajdejo tudi v naseljih. Širokouhega netopirja, gozdnega mračnika in velikouhega netopirja najpogosteje najdemo v jamah, drevesnih duplih ali pod lubjem. Drobni netopir in Savijev netopir pa si lahko zavetje poiščeta tudi v neposredni bližini človeških bivališč.

"Nekatere vrste, ki jih pogosto najdemo v jamah, si izbirajo tudi večje prostore na podstrehah stavb ali v njihovih kleteh," pojasnjuje sogovornica. Netopirji se lahko skrijejo pod lesenim opažem, v razpokah na stavbah, ob oknih, za lesenimi polkni, v kasetah rolet ali celo v skladovnicah drv. Pogosto naseljujejo tudi cerkve, gradove in druge stavbe kulturne dediščine.

Čeprav so dejavni predvsem ponoči, netopirji niso slepi. Pri iskanju hrane in orientaciji uporabljajo eholokacijo: oddajajo ultrazvočne klice in zaznavajo njihove odboje. Njihove prednje okončine so preobražene v letalne prhuti, zaradi katerih so edini sesalci, ki lahko aktivno letijo. Mladiči se letenja naučijo presenetljivo hitro, saj lahko po besedah sogovornice letijo že po treh tednih.

Za dnevni počitek potrebujejo netopirji mirna, temna in varna mesta, kjer sta temperatura in vlažnost razmeroma stalni. Ker se je zaradi človekovega poseganja v naravo zmanjšalo število nekaterih njihovih naravnih zatočišč, so stavbe za del vrst postale pomembna alternativa.

Čez dan se lahko skrivajo posamezno ali v skupinah. Posebno pomembne so poletne porodniške kolonije, v katerih se samice združujejo, da bi kotile in skrbele za mladiče. Topla zatočišča jim zagotavljajo ugodne razmere za vzgojo mladičev, ponoči pa jih zapustijo in se odpravijo na lov za žuželkami.

Pozno poleti in jeseni se njihovo vedenje spremeni. V tem obdobju se pripravljajo na parjenje in zbirajo na določenih mestih, kjer jih lahko opazujemo med živahnim letenjem, lovljenjem in oglašanjem s socialnimi klici.

Pozimi je drugače. Zaradi pomanjkanja hrane in nizkih temperatur se večina slovenskih vrst umakne v prezimovališča, kjer zimo preživi v globokem zimskem spanju oziroma hibernaciji. Telesna temperatura se jim spusti le na nekaj stopinj nad temperaturo okolice, srčni utrip pa se močno upočasni. Zato jih v tem obdobju nikakor ne smemo vznemirjati, saj lahko s prebujanjem porabijo dragoceno energijo, ki jo potrebujejo za preživetje zime.

Čeprav se jih nekateri bojijo, imajo netopirji v naravi pomembno vlogo. Prehranjujejo se z žuželkami in drugimi členonožci, med katerimi so tudi komarji, vešče in hrošči. S tem pomagajo uravnavati njihovo številčnost, kar koristi tudi ljudem in njihovim vrtovom.

"Netopirji imajo v ekosistemu zelo pomembno in nenadomestljivo vlogo. So glavni plenilci nočno aktivnih žuželk in drugih členonožcev," poudarja sogovornica.

Njihova korist pa se ne konča pri lovu na žuželke – tudi njihovi iztrebki, imenovani gvano, imajo uporabno vrednost. Vsebujejo namreč veliko hranil, predvsem dušika in fosforja, zato jih lahko uporabimo kot naravno gnojilo.

Netopirji nam lahko povedo tudi marsikaj o kakovosti okolja, v katerem živimo. "Prisotnost pestre združbe različnih vrst netopirjev v mestu nakazuje na zdravo življenjsko okolje," pojasnjuje.

Če jih torej opazimo v bližini doma, to samo po sebi ni razlog za preplah. Nasprotno, njihova prisotnost je lahko dobrodošla, saj prispevajo k naravnemu ravnovesju. Pomembno je predvsem, da poznamo njihove navade in jim omogočimo varno sobivanje.

Če med pregledovanjem podstrešja ali obnovo strehe odkrijemo kolonijo netopirjev, je najpomembneje, da živali ne preganjamo in ne zapiramo odprtin, skozi katere prihajajo in odhajajo.

V Sloveniji so vse vrste netopirjev zakonsko zaščitene, zavarovana pa so tudi njihova zatočišča. To pomeni, da jih ne smemo namerno poškodovati, ubijati ali vznemirjati. Njihova domovanja so še posebej pomembna, ker se vanje praviloma vračajo vsako leto, v njih pa lahko prebiva večje število osebkov.

"Varstvo zatočišč je izjemno pomembno, saj se vanje praviloma vračajo vsako leto, hkrati je to dom za večje število osebkov, saj so netopirji socialne živali," opozarja.

Za lažje sobivanje lahko poskrbimo z nekaj preprostimi ukrepi:

Ohranimo odprte preletne poti. Netopirji morajo imeti neoviran dostop do svojih zatočišč, zato ne zapirajmo odprtin, skozi katere prihajajo in odhajajo.

Zaščitimo površine pod njihovimi zatočišči. Pod mesta, kjer visijo, lahko namestimo podest za zbiranje iztrebkov.

Ne uporabljajmo žičnatih mrež za zapiranje odprtin. Z njimi lahko živalim preprečimo dostop do domovanja.

Zmanjšajmo osvetljevanje stavbe. Posebej pomembno je, da ne osvetljujemo preletnih odprtin in poti, po katerih se netopirji odpravljajo na lov.

Po potrebi namestimo netopirnice. Umetna zatočišča lahko ponudijo dodatno možnost za poletno bivanje.

Ozaveščajmo druge. Sosedom in članom gospodinjstva pojasnimo, zakaj so netopirji koristni in zakaj jih ne smemo preganjati.

Še posebej previdni moramo biti pozimi, ko živali prezimujejo. Vsako nepotrebno vznemirjanje jih lahko prebudi, zaradi česar porabijo del zalog energije, ki jih nujno potrebujejo za preživetje hladnega obdobja.

Netopirski iztrebki so lahko neprijetni, zlasti kadar se nabirajo na balkonu, okenski polici ali pod nadstreškom. Vendar lahko težavo običajno rešimo brez preganjanja živali in uničevanja njihovega zatočišča.

Najpreprostejša rešitev je zaščita površine pod mestom, kjer se netopirji zadržujejo. Trebševa svetuje, da namestimo odstranljivo podlogo ali desko, ki jo lahko redno čistimo oziroma pometemo.

Pri tem moramo paziti, da ne zapiramo odprtin, skozi katere živali vstopajo v svoje domovanje. Prav tako jih ne smemo preganjati zgolj zato, ker za seboj puščajo iztrebke. Z ustrezno zaščito površin lahko namreč preprečimo večino nevšečnosti, ne da bi posegali v njihovo življenjsko okolje.

Netopirjem lahko veliko pomagamo že z nekaj premišljenimi odločitvami pri urejanju okolice doma. Najpomembneje je, da jim zagotovimo dovolj hrane, ohranimo naravna zatočišča in zmanjšamo dejavnike, ki jih ogrožajo.

Na vrtu je zato smiselno ohranjati starejša drevesa z dupli, mejice, sadovnjake in gozdne robove. Takšne naravne strukture živalim ponujajo varno zavetje ter jim omogočajo neovirano premikanje med nočnim lovom. Pomembna je tudi pestrost žuželk, zato je priporočljivo ohranjati cvetoče rastline na vrtovih in travnikih ter zmanjšati uporabo pesticidov.

Na hišo ali drevo lahko v nekaterih primerih namestimo netopirnico, ki služi kot dodatno poletno zatočišče. Vendar sama namestitev še ne zagotavlja, da jo bodo živali tudi naselile. Pomembni so primerna lega, ustrezni pogoji in bližina območij, kjer lahko najdejo dovolj hrane.

Posebno pozornost moramo nameniti zunanji razsvetljavi. Svetlobno onesnaževanje lahko moti naravni ritem netopirjev in vpliva na njihove prehranjevalne navade. "Ker se številne, zlasti občutljivejše vrste, osvetljenim območjem izogibajo, je pomembno, da zunanje luči ugašamo, ko jih ne potrebujemo," poudarja sogovornica.

Z ugašanjem nepotrebnih vrtnih svetilk tako ne prihranimo le električne energije, temveč prispevamo tudi k prijaznejšemu okolju za nočno dejavne živali.

Netopirje že dolgo spremljajo različne vraže in strašljive zgodbe. Nekateri še vedno verjamejo, da se zapletajo v lase, da so slepi ali da pijejo kri. V resnici gre za napačne predstave, ki pogosto prispevajo k nepotrebnemu strahu pred temi živalmi.

"Netopirji v resnici človeku niso nevarni, saj nas ne napadajo in se nam ne zapletajo v lase." Pri letenju se zanašajo na izjemno natančno eholokacijo, s katero zaznavajo ovire in se jim izogibajo – tako lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit.

Tudi trditev, da so slepi, ne drži. Poleg eholokacije imajo dobro razvit vid.

Evropske vrste se prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, ne s krvjo. Kljub videzu jih prav tako ne smemo enačiti z mišmi, saj gre za posebno skupino sesalcev, prilagojeno aktivnemu letu.

Vseeno pa to ne pomeni, da jih lahko brezskrbno prijemamo. Netopir je divja žival, ki se lahko ob neposrednem stiku zaradi strahu poskuša braniti. Zato moramo biti pri ravnanju z njim previdni in se izogibati nepotrebnemu dotikanju.

Če netopir prileti v stanovanje, je najpomembneje, da ostanemo mirni. Zapremo vrata v druge prostore, ugasnemo luči in na stežaj odpremo okno ali balkonska vrata. Tako mu omogočimo, da sam najde pot na prosto.

Živali ne lovimo v zraku in je ne prijemamo z golimi rokami. Če se skrije na nedostopno mesto in ne odleti sama, ravnamo previdno ter uporabimo zaščitno rokavico ali debelejšo krpo. Če nismo prepričani, kako ukrepati, je najbolje poiskati nasvet strokovnjakov.

Drugače moramo ravnati, če netopir leži na tleh ali sredi belega dne visi na izpostavljenem zunanjem zidu. Takšno vedenje lahko pomeni, da je žival poškodovana ali v težavah. Ogrožajo jo lahko promet, neposredna sončna pripeka, dehidracija in plenilci, med katerimi so tudi domače mačke.

"V tem primeru jo čim prej umaknemo pred nevarnostmi," svetuje sogovornica. Z zaščitno rokavico ali debelo krpo jo previdno prestavimo v kartonasto škatlo z odprtinami za kroženje zraka. Škatla mora biti dobro zaprta, da žival ne pobegne, postavimo pa jo na mirno in nekoliko hladnejše mesto.

Ob najdbi si zapišemo natančen čas in kraj ter pokličemo društveno telefonsko linijo za pomoč netopirjem, imenovano Netopirofon, na številko 068 650 090.

Poleti lahko naletimo tudi na mladiče, ki so med prvimi poskusi letenja pristali na tleh. V nekaterih primerih jih lahko zvečer pobere njihova mama, vendar je pravilno ukrepanje odvisno od okoliščin. Zato je najbolje upoštevati navodila Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev – na njihovi spletni strani so objavljeni tudi nasveti za ravnanje ob najdbi onemoglega mladiča.

Netopirji so pomemben del naravnega okolja in naši koristni sosedje. Z ohranjanjem njihovih zatočišč, zmanjšanjem nepotrebne zunanje razsvetljave in vrtom, na katerem je dovolj žuželk, jim lahko pomagamo že z majhnimi spremembami. Če jih odkrijemo pod streho ali naletimo na poškodovanega posameznika, pa sta najpomembnejša mirno ravnanje in spoštovanje njihove zakonske zaščite.