Težko je razumeti tako kruto dejanje

Otroci naj bi načeloma ljubljenčke imeli radi, a včasih žal ni tako, večinoma pa je za to kriva napačna vzgoja. Sploh če govorimo o mučenju živali, ne moremo reči zgolj ’saj so samo otroci’. Da tudi otroška krutost ne pozna meja, dokazuje grozljiv primer, ki se je pred kratkim zgodil v Turčiji. Manjšega psička je skupina otrok ujela, ga namočila v lepilo, vlekla po blatu in ga odvrgla. Lepilo se je strdilo, kar je že tako poškodovanemu kužku onemogočilo gibanje in komaj je še dihal, a na srečo je v zadnjem hipu prišla pomoč. Nekdo ga je pripeljal v zavetišče, od tam pa so ga prepeljali na kliniko, kjer ga je oskrbela usposobljena ekipa. Pes, ki so ga poimenovali Pascal, je bil v zelo slabem stanju, a še preden so ugotovili, kako hudo je z njim, so mu morali v celoti odstraniti zlepljen kožuh. Kemikalije iz lepila so močno poškodovale kožo, zato so mu predpisali posebne zdravilne kopeli in mazila, dobil pa je tudi antibiotike in protibolečinska sredstva. Veterinarjem je uspelo rešiti tudi uhelj, ki je že skoraj odmrl. Njegovo splošno zdravje je bilo relativno v redu, saj so se površinske rane lepo celile, test na parvovirozo je bil negativen, ekipo reševalcev je bolj skrbelo Pascalovo psihično stanje. Zaradi grozljive izkušnje bo namreč rabil kar nekaj časa, da bo ponovno lahko zaupal ljudem, na srečo pa se že lepo odziva na ljubezen s strani osebja. Na Facebook strani organizacije, kjer pomagajo zapuščenim in zlorabljenim živalim, so pozvali dobre ljudi, naj pomagajo pri kritju stroškov za rehabilitacijo psa ter pri iskanju novega doma. Žal pa so po tem sporočili tudi, da je kuža zbolel, ponoven test je namreč pokazal hudo okužbo s parvovirozo, zaradi česar se bo zdravljenje še podaljšalo in so dobrodelni prispevku še toliko bolj dobrodošli. A na srečo so vsi optimistični, saj je Pascal v dobrih rokah, in upajo, da kmalu ozdravi ter najde lastnika, ki ga bo osrečil. In obratno.

Parvoviroza

Gre za zelo nalezljivo in resno bolezen, ki jo povzroča pred zunanjim vplivom izjemno odporen parvovirus. Tega izločajo bolne živali, predvsem z bruhanjem, drisko ter iztrebki tudi dva meseca po tem, ko so prebolele okužbo. Pavovoroza se torej prenaša z direktnim stikom z okuženimi iztrebki, najbolj nevarna pa je predvsem za mlade pse, sploh do 6. meseca starosti. Prizadene črevesje; v telo pride skozi usta in žrelo ter se razširi v krvni obtok. Razmnožuje se v tankem črevesju ter povzroči uničenje črevesne sluznice, posledično se pojavi krvava driska. Inkubacijska dobe je od tri do osem dni, bolezen pa se lahko pojavi v blažji ali hujši obliki. Simptomi, ki kažejo na okužbo, so bruhanje, krvava driska, povišana temperatura, dehidracija, apatičnost, neješčost, mladički lahko celo nenadoma poginejo. Žal posebnega zdravila ni, zdravljene pa načeloma poteka simptomatsko in je zelo zahtevno, včasih celo neuspešno. Pes je deležen podpornih terapij - infuzije, hranjenja ali preko sonde v želodčku ali po žili, dobiva tudi sredstva proti driski in bruhanju, vitamine ter antibiotike. Paravirozo pri psu preprečimo tako, da mu zagotovimo čim bolj čisto bivalno okolje, najboljša preventiva pa je cepljenje.