Pinijev sprevodni prelec: že je aktiven, zato pazite na kužke

Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) je eden najnevarnejših gozdnih škodljivcev v južni Evropi, znan po značilnih "procesijah" gosenic, ki se premikajo v dolgih kolonah. Čeprav na prvi pogled delujejo neškodljivo, pa so lahko izjemno nevarne tako za drevesa kot tudi za ljudi in živali. Gosenice pinijevega sprevodnega prelca so najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila, navajajo na spletni strani NIJZ.

Gre za vrsto metulja, katere gosenice so odgovorne za največjo škodo. Prelec je razširjen v južni Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, v zadnjih letih pa se zaradi toplejšega podnebja širi tudi proti severu Evrope, vse do Francije, Švice in Madžarske. 

Njegove gosenice prezimujejo v značilnih belih, svilenih gnezdih visoko v krošnjah borovcev, zgodaj spomladi pa se v procesijah spuščajo proti tlom, kjer se zabubijo v zemlji.

Gosenice so prekrite s tisoči mikroskopskih strupenih dlačic, ki vsebujejo beljakovino tavmatopoein, ta pa povzroča močne alergijske in vnetne reakcije. Dlačice se ob dotiku ali premikanju zlahka sproščajo v zrak.

- boleče kožne reakcije, izpuščaji in srbečica,

- vnetje oči in dihal,

- v hudih primerih celo alergijski šok.

Pri psih lahko stik povzroči:

- otekanje jezika in gobca,

- slinjenje, bruhanje, težave z dihanjem,

- v hudih primerih odmrtje tkiva in ogroženo življenje živali.

Več držav, npr. Španija, redno opozarja na visoko tveganje za hišne ljubljenčke in otroke med njihovo spomladansko aktivnostjo. 

V zadnjih letih v spomladanskem obdobju predvsem na Primorskem beležimo povečano številčnost pinijevega sprevodnega prelca. Več o tem, kaj storiti in kako psu pomagati, če pride v stik s to nevarno gosenico, si preberite v spodnjem članku:

Najbolj očiten znak so velika bela svilnata gnezda v krošnjah borovcev, ki lahko dosežejo velikost nogometne žoge.

Spomladi gosenice množično zapuščajo gnezda in se premikajo po tleh v dolgih kolonah, kar je tudi najnevarnejše obdobje za stik z ljudmi in živalmi. 

Gosenice se prehranjujejo z iglicami borov, kar povzroča:

- popolno golitev dreves,

- oslabitev in večjo dovzetnost za druge bolezni,

- dolgoročno propadanje gozdov, zlasti v sredozemskih državah.

Oslabljena drevesa so tarča drugih škodljivcev, kar lahko sproži verižne ekološke posledice.

Raziskave kažejo, da podnebne spremembe pospešujejo njihov razmnoževalni cikel in širjenje severno od tradicionalnih območij. Topla zima omogoča večje preživetje ličink, kar pomeni večje spomladanske izbruhe. 

Strokovnjaki svetujejo:

- ne dotikajte se gosenic ali gnezd,

- živali (zlasti pse) držite na povodcu in stran od tal pod borovci,

- ne poskušajte odstranjevati gnezd sami,

- prijavite pojav pristojnim službam (gozdarska, občinska ali okoljska služba).

V portugalskem in španskem nadzornem sistemu redno opozarjajo, da lahko že majhna količina dlačic povzroči hude zdravstvene težave, zato je previdnost ključna.

Pinijev sprevodni prelec ni le gozdni škodljivec – je tudi resna grožnja zdravju ljudi in živali. Pozornost, pravočasno ukrepanje in izogibanje gosenicam so najboljši način, da se izognemo neprijetnim in nevarnim posledicam.

Če v okolici opazite gnezda ali procesije gosenic, ravnajte previdno.

Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so vrsta vešč, katerih gosenice spomladi gnezdijo na hrastovih drevesih. Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so v naših krajih praviloma prisotne od maja do sredine julija, potem se zabubijo v gnezdih in v treh tednih se izležejo metulji, navaja NIJZ.

Viri: Forest Research, Euro Weekly News, NIJZ