Vaš pes ga lahko pogoltne mimogrede. Posledice so lahko zelo resne

Eden nevarnejših zajedavcev je Angiostrongylus vasorum, ki ga pogosto imenujemo tudi francoski srčni črv. Odrasli zajedavci živijo predvsem v pljučnih arterijah in desni strani srca psa, okužba pa lahko prizadene dihala, krvni obtok in druge organe.

Po podatkih Evropskega znanstvenega svetovalnega združenja za parazite hišnih živali (ESCCAP) se pes najpogosteje okuži, ko po nesreči pogoltne okuženega polža ali lazarja. Nevarnost predstavljajo tudi žabe, ki so lahko vmesni prenašalci zajedavca. Pes se lahko okuži med vohanjem in raziskovanjem vrta, žvečenjem trave ali pobiranjem predmetov s tal.

Mokro listje samo po sebi ni vir okužbe, vendar ustvarja vlažno okolje, v katerem se polži in lazarji radi zadržujejo. Jeseni, ko jih je na vrtu več, je zato smiselno povečati previdnost.

Težava je v tem, da okužba sprva ne povzroča nujno očitnih znakov. Ko se pojavijo, so lahko podobni drugim boleznim, zato vzroka brez veterinarskega pregleda ni mogoče zanesljivo določiti.

Pozorni bodite predvsem na:

- vztrajen kašelj in oteženo ali pospešeno dihanje;

- hitro utrujenost in slabšo telesno zmogljivost;

- nepojasnjene krvavitve ali modrice;

- bruhanje, prebavne težave ali splošno oslabelost;

- motnje gibanja, krče ali druge nevrološke znake.

Okužba lahko povzroči motnje strjevanja krvi in resne zaplete. Če pes težko diha, močno krvavi ali ima krče, potrebuje takojšnjo veterinarsko pomoč. Tudi pri dolgotrajnem kašlju ali nenavadni utrujenosti se čim prej posvetujte z veterinarjem.

Tveganja ni mogoče povsem odpraviti, lahko pa ga zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi.

Redno odstranjujte odpadlo listje. Posebej pozorni bodite na vlažne kupe ob živih mejah, kompostniku in vrtnih loncih, kjer se zadržujejo polži.

Psu preprečite uživanje polžev in lazarjev. Med sprehodom ga nadzorujte, doma pa ga odvadite pobiranja neznanih predmetov in uživanja živali s tal.

Po uporabi igrače in posode pospravite. Igrače in posode za vodo ali hrano ne puščajte čez noč na prostem, kjer se lahko po njih plazijo polži.

Na vrtu uporabljajte sredstva proti polžem previdno. Nekatera sredstva so lahko strupena tudi za pse, zato izbirajte varne načine zatiranja in vedno upoštevajte navodila proizvajalca.

Z veterinarjem se pogovorite o zaščiti pred zajedavci. Običajna sredstva proti notranjim zajedavcem ne delujejo nujno proti pljučnim črvom.

Jesenski sprehodi so za pse lahko čudoviti, vendar je dobro, da jih spremlja tudi nekaj previdnosti. Redno urejen vrt, nadzor nad pasjim raziskovanjem in pravočasno ukrepanje ob nenavadnih simptomih lahko pomembno prispevajo k varnosti vašega štirinožnega prijatelja.

Tveganje za okužbo s pljučnimi zajedavci obstaja tudi pri mačkah, vendar so te lahko dovzetne za druge vrste, na primer Aelurostrongylus abstrusus, zato je ob sumu na okužbo priporočljiv posvet z veterinarjem.

Viri: ESCCAP, Pathogens, Veterinary Nursing Journal, Animal Trust Vets