Po 20 letih se je poslovil priljubljeni morski lev Jip

Kot so sporočili iz ZOO Ljubljana, se je Jip skotil 27. maja 2005, v Ljubljano pa je iz ZOO Amsterdam prišel 1. septembra 2006. Takrat je bil še mlad samec, nato pa je prav v ljubljanskem živalskem vrtu preživel skoraj vse svoje življenje.

V vseh teh letih je postal dobro poznan tako oskrbnikom kot številnim obiskovalcem. Čeprav je bil med manjšimi samci svoje vrste, je imel izrazit značaj in svoje najljubše navade.

Ena izmed njegovih priljubljenih točk je bila skala ob vhodu v ogrado. Tam se je rad sončil in počival, obiskovalci pa so ga lahko pogosto opazovali prav med njegovim sproščenim poležavanjem. Za mnoge bo zato prav ta prizor ostal eden najlepših spominov nanj.

Jip je dočakal 21 let, kar je za samca kalifornijskega morskega leva že lepa in visoka starost. V skoraj dveh desetletjih so ga njegovi oskrbniki dobro spoznali – od njegovih vsakodnevnih navad do vedenja in odzivov.

Posebno mesto je imel tudi pri uvajanju novih oskrbnikov. Po navedbah ZOO Ljubljana je bil do njih zelo sprejemljiv in je z njimi dobro sodeloval. Prav zato so številni novi člani ekipe prve izkušnje pri delu z morskimi levi pridobili prav ob njem.

Jip je bil tako na nek način tudi učitelj. Oskrbnikom je pomagal bolje razumeti vedenje morskih levov, njihove odzive in način sodelovanja. Hkrati je predstavljal nekakšen most med novimi oskrbniki in drugim morskim levom, Kallejem.

V zadnjem obdobju se je Jipovo zdravstveno stanje začelo slabšati. Oskrbniki in veterinarska ekipa ZOO Ljubljana so njegovo počutje skrbno spremljali ter mu zagotavljali potrebno nego in oskrbo.

Ko se njegovo stanje kljub prizadevanjem ni izboljšalo in mu ni bilo več mogoče zagotoviti dobre kakovosti življenja, so morali sprejeti težko odločitev. Da bi preprečili nadaljnje trpljenje, so ga uspavali.

Po Jipovem slovesu v ogradi ostaja drugi morski lev Kalle. Njegovo počutje in vedenje bodo oskrbniki v prihodnjih dneh še posebej pozorno spremljali.

O tem, ali se mu bo v prihodnje pridružil še en morski lev, se bo ZOO Ljubljana uskladil s koordinatorjem Evropskega združenja živalskih vrtov in akvarijev, EAZA. Pri takšnih odločitvah imajo pomembno vlogo potrebe živali, dobrobit posameznikov in priporočila za njihovo namestitev.

V ZOO Ljubljana so ob slovesu še zapisali, da so hvaležni za vsa leta, ki so jih lahko preživeli z Jipom: "Hvaležni smo za vsa leta, ki smo jih lahko preživeli z njim, in za vse trenutke, ki nam jih je podaril. Jip bo ostal del naše zgodbe in naših spominov."

Ni pravi tjulenj. Kalifornijski morski lev spada med plavutonožce, vendar ga od tjulnjev hitro ločimo po zunanjih ušesih in velikih sprednjih plavutih. Po kopnem se lahko premika tudi precej bolj spretno.

Je zelo dober plavalec. Pri plavanju uporablja predvsem močne sprednje plavuti, s katerimi lahko doseže visoke hitrosti.

Njegov glas spominja na lajanje. Morski levi so zelo glasne živali, njihovo oglašanje pa lahko precej spominja na pasji lajež. Z glasovi se sporazumevajo in opozarjajo druge pripadnike svoje vrste.

Ima izjemno občutljive brke. Z njimi zaznava premikanje vode in tako lažje najde plen, tudi kadar je vidljivost pod vodo slaba.

Odlično se znajde pod vodo. Hrani se predvsem z ribami in lignji, pri iskanju hrane pa se lahko potopi zelo globoko.

Samci so precej večji od samic. Odrasli samci lahko dosežejo približno 2,4 metra dolžine in tehtajo več sto kilogramov. Razlika med spoloma je zato zelo izrazita.

Zelo radi počivajo na kopnem. Pogosto jih lahko opazujemo na skalnatih obalah, plažah, pomolih in drugih primernih mestih, kjer se grejejo in počivajo.

V vročini se morajo hladiti. Ker njihovo telo ni najbolje prilagojeno dolgotrajnemu izpostavljanju vročini na kopnem, si pomagajo s hlajenjem plavuti v vodi ali z mahanjem z njimi.

So družabne in učljive živali. Kalifornijski morski levi slovijo po svoji inteligenci in sposobnosti učenja, zato lahko z njimi oskrbniki vzpostavijo zelo dobro sodelovanje.

Viri: Smithsonian's National Zoo, NOAA Fisheries, National Geographic