Dominvrt.si
Tarantela

Pri sosedih panika zaradi invazije tarantel

STA/N. K.
28. 09. 2018 14.09
2

Avstrijci so zaskrbljeni zaradi domnevne invazije južnoruskih tarantel, a znanstveniki mirijo, da je to povsem odveč, saj ta v celoti nenevarna žival že vrsto let živi na avstrijskih tleh. Njena pojavnost tudi nima nobene povezave s podnebnimi spremembami, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal strokovnjak za pajke Christoph Hörweg.

Tarantela
Tarantela FOTO: iStock

Kot je še dejal strokovnjak avstrijskega Prirodoslovnega muzeja, ljudje običajno s to vrsto pajka nimajo nobenih stikov, saj živi pod zemljo.

Na Avstrijskem poročila o tem, da so opazili sicer redko južnorusko tarantelo, segajo v 50. leta minulega stoletja. Te tarantele živijo v rovih približno 15 do 30 centimetrov pod zemljo, jeseni pa se občasno pojavijo tudi na površju. "Takrat imajo čas parjenja," je še dejal Hörweg.

Vse, česar niste vedeli o ptičjih pajki, izveste TUKAJ.

V Avstriji živijo ti členonožci iz družine ptičjih pajkov na Gradiščanskem in v predelih Spodnje Avstrije. "Gre za velike, zelo lepe živali," je še povedal avstrijski strokovnjak in dodal, da je strah pred njimi povsem odveč. "So seveda strupeni, kot vsi pajki, a za ljudi povsem nenevarni," miri Hörweg.

Dodal je, da je na svetu okoli 45.000 vrst pajkov, od tega jih je približno 20 nevarnih, a teh ni moč najti v srednji Evropi.

Vas je strah pajkov? Potem morate vedeti TO!

Komentarji (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Tarantele niso ptičji pajki Berem danes novice in ponovno me spravi v slabo voljo napačno poimenovanje vsem znanih ptičjih pajkov. Ker jih američani za njih značilno napačno imenujejo »Tarantulas«, naši naravoslovno neizboraženi novinarji in \"strokovnjaki\" vseh vrst to avtomatično prepisujejo kot tarantele. Niso! Tudi krave niso koze ali pa pes ni mačka in podobno! Pri moji duši (prmejdun), kako me nenehno pačenje jezika in še posebej stroke nervira... Glede tega in podobnih slovenskih poimenovanj (pre)številnih živali, rastlin, organizmov se že leta trudim na svetovnem spletu osvestiti javnost, a žal opažam, da je spregledala le izredno majhna peščica pravih ljujbiteljev, večina pa še onesnažuje dalje po starem, v stilu vseh lažnih urbanih mitov, s katerimi je naš medijski prostor kar preplavljen. Tale članek denimo je sicer sporen glede fotografije: Narobe svet: krokodil na Kreti, strupene tarantele v Rusiji ...A.K. /zabava/novice/naro ... iji/341402 Piše o tarantelah, na fotki je pa ptičji pajek? Ali gre celo dejansko za ptičje pajke - iz tega članka tega ni mogoče zanesljivo ugotoviti! Američani vsem ptičjim pajkom »ljubiteljsko« pravijo »Tarantulas«, ker naj bi bili podobno strupeni kot prave tarantele oz. pajki volkci iz družine Lycosidae; to je zavedlo že precej ljudi, da uporabljajo napačna imena. Ptičji pajki niso tarantele! Ptičji pajki spadajo v družino Theraposidae. Tarantele spadajo pa v družino Lycosidae.
Tarantele so pajki volkci, sem spada denimo naša dokaj pogosta vrsta slovenska sredozemska tarantela Hogna radiata, Walckenauer, 1837. Čez dan tiči naša slovenska tarantela, naš največji, do 3 cm velik pajek v globoki jamici, ponoči pa gre v hladu na lov na različne žuželke. Kot drugi volkci tudi tarantela lovi svoje žrtve kar v teku. Ime ima naš volkec po italijanskem mestu Tarentu v Apuliji, kjer so v srednjem veku verovali, da ima ta pajek strašen strupen pik in so plesati zato obredni ples \"tarantelo\"! V resnici piči toliko, kot osa ... in nič več. Vrsto v Sloveniji najdemo celo v subpanonski zoogeografski regiji. Tarantele se zadržujejo na odprtih površinah kot so travniki in obdelovalne površine. Najlaže jih najdemo ponoči s svetilko, ko jih izda bleščeče zelena barva njihovih oči. Ptičje pajke (Theraposidae - šteje preko 880 znanih vrst v 13 poddružinah) pa pogosto gojimo v terarijih/insektarijih in so zelo priljubljena »hišna žival«. V Evropi živi predstavnik iz rodu Ischnocolus (~ 20 vrst) v Italiji, na Portugalskem, Španiji. Prvega ptičjega pajka je opisal Carl Linneaus leta 1758 kot Aranea avicularia, danes je v rodu Avicularia ( avis = ptič). So predstavniki najstarejših in največjih pajkov na svetu. Živijo v tropih in subtropih; v zemeljskih rovih ali na drevesih, najpogosteje v tropskih deževnih pragozdovih. Talne vrste živijo v podzemnih rovih, drevesne vrste pa si naredijo skrivališče iz pajčevine in listov ali vejic. Samo nekaj vrst je strupenih oz. človeku nevarnih, so nočne živali in ujamejo plen predvsem z močjo, vendar vseeno vbrizgajo običajno v plen tudi strup, ki žrtev hitro ohromi.Hranijo se z žuželkami, pa tudi z manjšimi plazilci in včasih celo ptiči ali sesalci. Po telesu in nogah imajo goste ščetine, imajo do 12 cm dolgo telo in razpon nog do 28 cm. Med rastjo se levijo in takrat se preskrbijo s hrano in vodo in se umaknejo na vlažno mesto; v tem obdobju so ranljivi. Dočakajo od 10 do 30 let. Imajo tudi nekaj naravnih sovražnikov, od človeka do koatija (rdeči nosati medved iz družine rakunov). V Evropo, tudi v Koprsko pristanišče so najprej prišli s pošiljkami banan in eksotičenga sadja z ladjami.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1170