Skrivnost oranžnih mačk je končno razkrita

Oranžna barva mačje dlake je dolgo predstavljala uganko za genetike. Čeprav so raziskovalci že vedeli, da je povezana s spolnim kromosomom X, natančnega genetskega vzroka niso poznali.

Kot poroča ScienceAlert, sta dve neodvisni raziskovalni skupini, ena iz Združenih držav Amerike in druga z Japonske, odkrili spremembo v dednem zapisu, ki pojasnjuje značilno oranžno obarvanost mačk. Njune ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji Current Biology.

Raziskovalci so ugotovili, da je pri oranžnih mačkah del dednega zapisa, dolg približno pet tisoč gradnikov, izbrisan na območju gena ARHGAP36 na kromosomu X. Ne gre za izbris celotnega gena, temveč za izgubo dela zaporedja, ki vpliva na njegovo delovanje.

Za barvo mačje dlake so odgovorne pigmentne celice, imenovane melanociti. Te proizvajajo barvila, med katerimi sta najpomembnejša temni evmelanin in rdečkasto rumeni feomelanin.

Sprememba v bližini gena ARHGAP36 vpliva na njegovo dejavnost v pigmentnih celicah. Raziskave kažejo, da se zaradi tega spremeni delovanje mehanizmov, ki sodelujejo pri nastajanju pigmentov. Namesto običajne temne obarvanosti tako prevlada rdečkasto rumeni pigment.

Raziskovalci so pri oranžnih mačkah ugotovili tudi izrazito povečano dejavnost omenjenega gena v koži. S tem so pojasnili dolgoletno vprašanje, zakaj se oranžna obarvanost pri domačih mačkah deduje drugače kot številne druge barvne lastnosti pri sesalcih.

Odgovor se skriva v spolnih kromosomih. Samci imajo praviloma kromosoma X in Y, samice pa dva kromosoma X.

Ker se genetska sprememba za oranžno barvo nahaja na kromosomu X, je pot do enakomerno oranžne dlake pri samcih preprostejša: dovolj je, da oranžno različico podedujejo na svojem edinem kromosomu X.

Samice imajo dva kromosoma X. Če oranžno različico podedujejo samo na enem, se lahko na različnih delih telesa izrazijo različne barve. Tako nastanejo značilni vzorci želvovinastih mačk, pri katerih se prepletata oranžna in temna barva, ter tribarvnih mačk, ki imajo poleg oranžne in temne tudi bele lise.

Kot pojasnjuje BBC Science Focus, je prav povezava med genom za oranžno barvo in kromosomom X ključ do razumevanja, zakaj so oranžne mačke tako pogosto samci. Oranžne samice sicer obstajajo, zlasti kadar podedujejo ustrezno različico gena na obeh kromosomih X.

Oranžni mački imajo na spletu sloves zabavnih, nepredvidljivih in včasih nekoliko nerodnih živali. Pogosto jih spremljajo šale, da si vsi oranžni mački delijo eno samo možgansko celico.

Toda za zdaj ni trdnih znanstvenih dokazov, da bi bila njihova barva dlake povezana z manjšo inteligentnostjo ali posebnim značajem. Genetska raziskava je pojasnila predvsem nastanek oranžnega pigmenta, ne pa vedenjskih lastnosti.

Na vedenje mačke namreč vplivajo številni dejavniki, tudi zgodnje izkušnje in okolje.

Tudi oranžni mački, ki so na prvi pogled videti enobarvni, imajo praviloma značilne črte, lise ali vrtinčaste vzorce. Ti so povezani z mačjim vzorcem dlake, ki ga uravnavajo drugi geni, ne le tisti, ki vpliva na oranžno barvo. Še ena zanimivost: oranžna barva sama po sebi ne pomeni, da je maček bolj prijazen ali nagajiv. Čeprav imajo oranžni mački na spletu sloves prav posebnih kosmatincev, znanstvenih dokazov, da bi bila njihova barva neposredno povezana z značajem, za zdaj ni dovolj.

Zanimivo je tudi, da so tribarvne in želvovinaste mačke skoraj vedno samice. Razlog se skriva v kromosomu X, ki nosi zapis za oranžno oziroma temno barvo dlake. Samice imajo dva kromosoma X, zato se lahko na različnih delih telesa izražata različni barvi, kar ustvari značilno lisasto dlako. Tribarvne mačke imajo poleg oranžne in temne še bele lise. Samci s takšnim vzorcem so zelo redki, najpogosteje zaradi posebnosti v številu spolnih kromosomov.

Viri: ScienceAlert, Current Biology, BBC Science Focus