Nenadni poki in svetlobni bliski so za živali vir hudega stresa, strahu in celo fizične bolečine. Ker ne razumejo izvora hrupa, njihovo telo reagira nagonsko, kot bi bilo v neposredni nevarnosti. V skrajnih primerih so lahko te izkušnje celo nevarne za njihovo življenje.
Kako živali doživljajo pirotehniko?
Živali zaznavajo svet veliko bolj intenzivno kot ljudje. Njihov sluh je izjemno izostren, zato so zvoki petard in ognjemetov zanje veliko glasnejši, boleči in zastrašujoči. Ob tem ne razumejo, da gre za praznovanje, ampak njihovo telo zazna le grožnjo.
Takšen nenaden dražljaj v njih sproži nagonski odziv 'boj ali beg'. Posledice so lahko zelo različne, od tresenja, pospešenega dihanja, paničnega skrivanja, neobvladljivega bega ali celo agresivnega vedenja iz strahu.
Veterinarske ambulante in zavetišča v času praznikov vsako leto poročajo o povečanem številu pobeglih psov, poškodovanih živali in poginih prostoživečih živali, ki v paniki zapustijo svoja skrivališča in se znajdejo v prometu ali neznanem okolju. Pri nekaterih živalih se stiska ne konča, ko se hrup poleže. Travmatična izkušnja lahko ostane globoko v spominu, zato je ob vsakem naslednjem poku strah še močnejši. Nekaj minut hrupa ima tako lahko dolgoročne posledice za počutje in vedenje živali.
Kako lahko lastniki živali pomagamo?
Čeprav je dolgoročni cilj zmanjševanje uporabe pirotehnike, se lastniki živali pogosto znajdejo pred vprašanjem: kaj lahko naredim v tem trenutku?
Pred prazniki je smiselno:
- poskrbeti, da so psi in mačke na varnem, v zaprtih prostorih,
- zagrniti rolete ali zavese, da ublažimo bliske,
- ustvariti miren in poznan kotiček, kamor se žival lahko umakne,
- preveriti ali ima žival ustrezno identifikacijo (čip, ovratnica z naslovom), v primeru pobega.
Zelo pomembno pa je tudi naše vedenje, saj živali izjemno dobro zaznavajo čustva svojih skrbnikov. Če ostanemo mirni, jim s tem sporočamo, da situacija ni življenjsko nevarna. Pretirana panika, živčnost ali nenehno tolaženje lahko njihovo stisko še poglobijo. Pri posebej občutljivih živalih se je dobro že vnaprej posvetovati z veterinarjem o možnih načinih pomoči.
Ugasni pok. Prihrani živalim šok.
Kampanja 'POK je ŠOK' opozarja prav na tiste posledice pirotehnike, ki jih pogosto ne vidimo, a jih živali občutijo zelo neposredno. Namen kampanje je spodbuditi razmislek o osebni odgovornosti in o tem, ali je pok res nujen del praznovanja ali pa lahko veselje izrazimo tudi na bolj spoštljiv način.
Neodgovorna uporaba pirotehnike se pogosto pojavlja med mlajšimi generacijami, bodisi kot uporabniki bodisi kot udeleženci dogodkov, kjer je pirotehnika prisotna. Z lastnim zgledom, pogovorom in odgovornimi odločitvami lahko mladim pokažemo, da praznovanje ni odvisno od pokanja.
Vse več skupnosti in družin že dokazuje, da je mogoče praznovati drugače. Svetlobne projekcije, tišji ognjemeti, skupna druženja brez pirotehnike ali preprosto več poudarka na družbi in vzdušju, so načini, ki ne odvzamejo veselja, temveč ga pogosto celo poglobijo.
Majhna odločitev, velik učinek
Vsak od nas ima možnost vpliva. Ko se odločimo, da pirotehnike ne bomo uporabljali ali jo bomo vsaj omejili, s tem prispevamo k bolj mirnemu okolju za živali, naravo in ljudi. Manj hrupa pomeni manj stresa, manj poškodb in več občutka, da znamo praznovati z mislijo na druge.
Včasih je prav tišina tista, ki naredi praznike bolj človeške.
Sponzorirana vsebina
