Zakaj so čebele samotarke tako dragocene?
Čebele samotarke prenašajo cvetni prah na spodnji strani zadka, in to v prašni, nezlepljeni obliki. Zaradi tega več cvetnega prahu pade na cvetove, ki jih oprašujejo. Poleg tega vsak cvet temeljito prehodijo, kar še poveča učinkovitost opraševanja. So izjemno raznolike – po videzu, velikosti (od 3 do 25 mm) in načinu življenja.
Vrt kot zatočišče za opraševalce
Društvo Čmrljica je maja pričelo z ozaveščevalno kampanjo Narava na vrtu dobrodošla!, s katero želi spodbuditi ljudi, da vrtove urejajo opraševalcem in naravi bolj prijazno. V okviru kampanje poteka tudi projekt Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega, ki združuje občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri.
Vrtovi niso zgolj estetski prostor ali kotiček za sprostitev, temveč lahko postanejo zakladnica biotske pestrosti. Naravni vrtovi, ki posnemajo ekosisteme, vključujejo tudi divje rastline, kar dodatno privablja opraševalce, kot so čebele samotarke, čmrlji in metulji.
Kako urediti vrt, prijazen čebelam samotarkam?
Manj košnje: Prekomerno košenje zmanjšuje življenjski prostor opraševalcem. Pustite del trate nepokošen in opazujte, kako hitro postane dom za številne žuželke.
Posadite medonosne rastline: Sivka, žajbelj, metuljnik, sončnice in druge cvetlice bodo v vaš vrt privabile samotarke.
Naredite hotel za čebele: Z nekaj trstike, lesenimi palicami in izvrtanimi luknjami v lesu lahko ustvarite zavetje za samotarke.
Izogibajte se pesticidom: Uporabljajte naravne metode vrtnarjenja, ki ne škodijo opraševalcem.
Vključite se tudi vi: Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega
Če živite v občinah Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki ali Žiri in imate vrt, se lahko aktivno vključite v projekt. Vaš vrt lahko postane zgled naravi prijaznega vrtnarjenja in del skupnosti, ki soustvarja živo, pisano in brenčeče okolje.
Projekt odpira vrata naravi – vrt ni več le urejena trata in cvetlična greda, temveč tudi zavetje za živali in prostor povezovanja ljudi z naravnim okoljem. Namesto ropotanja kosilnice lahko prisluhnemo brenčanju čebel in čmrljev ter opazujemo metulje.
Pogosto ljudi ovira vprašanje: Kaj bodo pa rekli sosedje? A prav s tem projektom želi društvo Čmrljica spremeniti miselnost – naravi prijazen vrt je prostor ponosa, ne sramu. Udeleženci bodo deležni strokovne podpore, predavanj, delavnic, svetovanj na domu ter različnih promocijskih gradiv.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV