Vročina je lahko za živali usodna: na to morate biti pozorni

Kot opozarja UVHVVR, mora imeti vsaka žival v obdobju visokih temperatur ves čas na voljo zadostno količino sveže in čiste vode ter možnost umika v senco. Pri psih in drugih hišnih ljubljenčkih je priporočljivo sprehode prestaviti na zgodnje jutranje ali večerne ure, ko so temperature nižje, prevoze pa, če je mogoče, opraviti ponoči ali zgodaj zjutraj.

Živali vročino prenašajo različno. Nekatere se ohlajajo predvsem z dihanjem, druge s potenjem, vse pa so pri dolgotrajni izpostavljenosti soncu lahko izpostavljene nevarnim posledicam pregrevanja.

Visoke temperature lahko pri rejnih živalih povzročijo vročinski stres, zmanjšan apetit, manjšo mlečnost in v hujših primerih tudi vročinski udar. Po priporočilih UVHVVR morajo imeti govedo, prašiči, konji in druge rejne živali v vročih dneh stalni dostop do vode ter možnost umika v naravno ali umetno senco.

Pomembno je tudi, da so hlevi in drugi objekti dobro prezračeni, saj ustrezno kroženje zraka zmanjšuje temperaturo v prostoru in izboljšuje kakovost zraka.

Posebno previdnost je treba nameniti tudi prevozu živali. UVHVVR svetuje, da se prevoz ne načrtuje, kadar zunanja temperatura presega 35 stopinj Celzija. V neklimatiziranih vozilih je namreč takšno temperaturo zelo težko ohranjati pod varno mejo.

Pred daljšimi potmi je priporočljivo preveriti vremensko napoved na celotni trasi, pot pa načrtovati v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. Če je vozilo opremljeno z ventilacijskim sistemom, mora ta delovati tudi med postanki, živali pa morajo imeti ves čas na voljo dovolj vode. Pri prevozu večjega števila živali strokovnjaki priporočajo tudi manjšo gostoto živali, saj to izboljša kroženje zraka in zmanjša tveganje za pregrevanje.

Vročinski udar je nujno stanje, ki se lahko konča tudi s poginom živali. Med najpogostejše znake sodijo hitro in oteženo dihanje, močno sopenje, obilno slinjenje, motnje ravnotežja, omedlevica ter vroč in suh gobec oziroma koža.

Če opazite katerega od teh znakov, je treba žival čim prej umakniti v senco ali hladen, zračen prostor. Po navodilih UVHVVR ji ponudite svežo, vendar ne ledeno vodo, telo pa začnite postopoma ohlajati z mokrimi brisačami. Glava naj bo nekoliko privzdignjena, čim prej pa je treba poiskati veterinarsko pomoč.

Poleti so dodatni ukrepi potrebni tudi na prireditvah z živalmi. UVHVVR opozarja, da morajo organizatorji konjeniških tekmovanj in drugih dogodkov spremljati tako imenovani indeks toplotnega ugodja (ITU), ki poleg temperature upošteva tudi vlažnost zraka in druge dejavnike.

Če indeks preseže določeno mejo, je treba zagotoviti dodatno hlajenje, senco in zadostno količino vode. Ob zelo visokih vrednostih pa je treba prireditve prestaviti ali odpovedati.

Po podatkih UVHVVR podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše vremenske ekstreme, kot so močni nalivi, toča, veter in udari strel. Skrbniki živali naj zato spremljajo vremenska opozorila in pravočasno poskrbijo za varno zavetje.

Živalim na paši je priporočljivo omogočiti hiter umik v hlev ali drugo zaščiteno mesto. Po neurju je treba preveriti njihovo stanje, morebitne poškodbe ter po potrebi čim prej poiskati veterinarsko pomoč.

V poletnih mesecih lahko nekaj preprostih ukrepov pomeni veliko razliko. Sveža voda, senca, primeren čas za sprehode in pravočasno ukrepanje ob prvih znakih pregrevanja so najboljši način, da živali varno preživijo tudi najbolj vroče dni.

Viri: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Zakon o zaščiti živali