Pozor! Hranjenje ptic pozimi: Kako to storiti varno in pravilno

Ko zima pokaže svoje zobe, se narava upočasni, vendar se ptice soočajo z resničnim izzivom iskanja hrane. Čeprav se morda zdi, da naše male krmilnice rešujejo ptice, pa je njihov pomen predvsem drugje: v čudovitem mostu, ki ga ustvarimo med nami in divjino. Predstavljajte si, da na svojem vrtu gostite pisane obiskovalce, kot so sinice, ščinkavci ali kosi, in jih opazujete iz topline svojega doma. A ta preprosta dejavnost ima tudi svoje pasti: če nismo pazljivi pri higieni in izbiri hrane, lahko pticam nenamerno povzročimo več škode kot koristi. Zato je izjemno pomembno vedeti, kako pravilno poskrbeti za naše pernate prijatelje.

Poleg higienskih praks je izjemnega pomena tudi pravilna zasnova in umestitev krmilnice ter napajalnika. Optimalna odprta krmilnica je izdelana iz lesa, ki ima streho, a je brez sten. Streha ščiti hrano pred vremenskimi vplivi, odprte stranice pa omogočajo pticam neoviran dostop in, kar je ključno, hiter umik pred potencialnimi plenilci. Priporoča se ploskev za hrano velikosti vsaj 30x40 cm z 2 cm visokim robom, krmilnica pa naj bo čvrsto pritrjena na kolu, visokem vsaj meter in pol, ali pa obešena na žici. Strateško je krmilnico najbolje postaviti v bližino naravnega kritja, kot so krošnje dreves in grmovja, a hkrati najmanj dva metra oddaljeno od visokih struktur, kjer bi se lahko skrivali plenilci, kot so domače mačke. Pomembna je tudi zagotovitev pitne vode v plitvem napajalniku (max. 5 cm globoko) s hrapavo površino, ki omogoča pticam varen oprijem. Napajalnik naj bo prav tako dvignjen in v bližini zavetja, da so ptice varne, medtem ko pijejo vodo.

Eno najpomembnejših načel pri hranjenju ptic je, da jim ponudimo hrano, ki je čim bolj podobna tisti, ki jo najdejo v naravnem okolju. Strokovnjaki dosledno opozarjajo, da se izogibamo ostankom človeške hrane, še posebej kuhani, začinjeni, preslani ali mastni, kot je na primer kruh. Za zrnojede ptice, kot so ščinkavci, čižki, vrabci, sinice, je najbolj primerna mešanica sončničnih semen, prosa in konopljinih semen, za talno krmišče pa tudi oves in pšenica. Lahko jim nastavimo tudi bukov žir ali bučna semena. Za plodojede vrste, kot so kosi, brinovke in taščice, so priporočljiva jabolka (še posebej tista, ki so že zamrznila), ovseni kosmiči ali rozine. Zelena, divje jagode in suhi plodovi jerebike, rumenega drena, črnega trna in gloga prav tako predstavljajo dobro dopolnilo. Nujno je biti pozoren pri nakupu gotovih mešanic, da ne vsebujejo semen pelinolistne žvrklje (ambrozije), invazivne rastline, ki lahko povzroča alergije in zmanjšuje pridelke. Vedno izbiramo avtohtone rastline tudi za grmičevje, saj plodovi teh rastlin, kot so brogovita ali jerebika, predstavljajo naraven in bogat vir hrane za ptice v zimskem času, kar prispeva tudi k naravni lepoti vrta.

S hranjenjem ptic začnemo zgodaj jeseni, vendar je najbolj ključno, da nadaljujemo vsakodnevno, dokler ne pride do večjih, trajnih otoplitev v zgodnji pomladi, običajno marca. Ko so nočne temperature pod lediščem ali pade sneg, je pomoč pticam najpomembnejša, saj v tem obdobju naravni viri hrane skoraj popolnoma izginejo. Nenadna prekinitev hranjenja lahko ptice, ki so se navadile na stalen vir hrane, prikrajša in jih izpostavi povečanemu tveganju v že tako občutljivem letnem času. Svežo hrano je smiselno dodajati postopoma in šele, ko ptice prejšnje zaloge v celoti pozobajo. Po koncu zimske sezone je pomembno razmisliti o usodi krmilnice. Krmilnice iz umetnih materialov je priporočljivo pospraviti, da podaljšamo njihovo življenjsko dobo. Lesene krmilnice pa lahko v sklopu celostne zasnove vrta in za promocijo biotske raznovrstnosti, kljub izzivom gnezdenja in higiene, pustimo na vrtovih ali dvoriščih kot del estetskega in naravovarstvenega prispevka k okolju, ob morebitni adaptaciji za namene gnezditve za določene vrste, pri čemer je seveda spet potrebna previdnost zaradi higiensko-sanitarnih pogojev, predvsem spomladi in poleti ter redna skrb.

Viri: birdsandblooms, lovethegarden, woodlandtrust