Znanstveni fenomen: koroška krava Veronika z izjemnim talentom

O uporabi orodja pri živalih največkrat govorimo v kontekstu primatov, vran, delfinov ali hobotnic. Toda nedavna odkritja na avstrijskem Koroškem so odprla povsem novo poglavje v razumevanju sposobnosti živali, da znajo uporabljati orodje.

V idilični vasici Nötsch v Ziljski dolini, torej nedaleč stran od nas, živi 13-letna krava Veronika. Pred leti je njen lastnik, kmet Witgar Wiegele, opazil, da se njegova krava ne praska le ob drevesa in kole kot druge. Opazil je, da za praskanje uporablja različne pripomočke, kot so palice, veje in celo grablje, ki jih pobere in z njimi doseže tiste dele, ki jo srbijo. Ne gre za naključno uporabo, temveč večnamensko in funkcionalno.

Primer krave Veronike je pritegnil zanimanje znanstvenikov, ki so se lotili raziskave, njene izsledke pa objavili v ugledni reviji Current Biology. Kot opozarjajo znanstveniki, uporaba orodja v biološkem smislu pomeni namerno manipulacijo zunanjega predmeta z jasnim ciljem, vse to pa zahteva sposobnosti, kot so načrtovanje, vzročno-posledično sklepanje, gibalna koordinacija in učenje z opazovanjem. Tega pa pri govedu doslej še niso opazili.

Seveda so raziskovalci opravili več nadzorovanih poskusov in potrdili, da Veronika dosledno uporablja različne dele istega orodja za določene naloge, kar je sodelujoče v raziskavi zelo navdušilo, saj so s tem ovrgli, da bi lahko šlo zgolj za naključja.

Na vprašanje, zakaj je prav Veronika uspela razviti te sposobnosti in pokazala takšno mero iznajdljivosti, raziskovalci odgovarjajo, da je k temu najverjetneje botrovalo okolje, v katerem Veronika živi. Gre za majhno ekološko kmetijo, kjer ima Veronika veliko svobode, je ves čas v stiku z ljudmi na kmetiji, hkrati pa ima dostop do različnih predmetov. Ker je stara že častitljivih 13 let, pa raziskovalci sklepajo, da je tudi njena starost prispevala k razvoju njenih sposobnosti.

Veronika se tako postavlja ob bok šimpanzom, ki iste palice uporabljajo za nabiranje žuželk ali razbijanje sadežev, vranam, ki lahko en predmet prilagodijo več nalogam, ter delfinom, ki uporabljajo morske gobe kot zaščito pri iskanju hrane.

Dojemanje, da so krave umsko omejene, je torej povsem napačno oziroma primer 13-letne Veronike odpira številna vprašanja, med drugim, ali imajo krave skrite kognitivne sposobnosti, ki jih doslej nismo raziskovali?

Strokovnjaki, ki so spoznali sposobnosti krave Veronike, so prepričani, da lahko govedo razvija kompleksne vedenjske vzorce. Hkrati priznavajo, da kognitivne sposobnosti domačih rejnih živali niso dobro raziskane, vedenje domačih vrst pa posledično ni dobro razumljeno.

Še en vidik je razkril ta primer iz Ziljske doline: če je Veronika v dobrem, spodbudnem in zdravem okolju uspela razviti vse te sposobnosti, potem je na mestu vprašanje, kakšno okolje je primerno za domače živali, da lahko govorimo o dobrobiti živali.

VIR: The Guardian, Current Biology