Ponoči na podstrešju slišite čudne zvoke? Ne gre nujno za miš

Navadni polh je nočna žival, zato ga podnevi pogosto sploh ne boste opazili. Lovska zveza Slovenije ga opisuje kot odličnega plezalca z velikimi očmi, sivim kožuhom in značilnim košatim repom.

Njegovo prisotnost boste zato prej prepoznali po zvokih. Ponoči se lahko izpod strehe sliši praskanje, tekanje in grizenje. Na podstrešju lahko najdemo tudi iztrebke, ostanke hrane, poškodovan izolacijski material ali pogrizene lesene dele.

Notranjski park opozarja, da se polhi pogosto zatekajo tudi v stavbe, predvsem v podstrešne prostore in skednje. Do njih lahko pridejo po drevesih, vejah, žlebovih ali drugih poteh, ki jim omogočajo dostop do strehe.

Podstrešje je za polha privlačno predvsem zato, ker mu ponuja miren in varen prostor. Polh je izvrsten plezalec in se po drevesih premika precej spretno, zato mu pot do strehe pogosto ne predstavlja večje ovire.

Evropska raziskava o sobivanju polhov in ljudi ugotavlja, da so hiše v bližini gozdov zanje posebej zanimive. Med najpogostejšimi potmi v stavbe so veje, ki segajo do strehe, odprtine pod strešniki ter različne reže okoli konstrukcije.

Čeprav je majhen, lahko polh ponoči povzroči precej hrupa. Ker je aktiven predvsem ponoči, se njegovo tekanje po podstrešju pogosto začne ravno takrat, ko se hiša umiri.

Težava ni samo hrup. Evropski raziskovalci so pri polhih v stavbah opozorili tudi na možnost poškodb lesenih delov, izolacije in električnih napeljav ter na umazanijo zaradi iztrebkov in urina.

Najpomembnejše pravilo je, da ne ukrepate na slepo. Najprej ugotovite, kje polh vstopa v stavbo in ali je še vedno v notranjosti.

Če ste prepričani, da je žival zapustila podstrešje, je dolgoročna rešitev predvsem preprečitev ponovnega vstopa. Zapreti je treba odprtine in reže, skozi katere lahko žival pride pod streho, pri čemer so za zaščito pred glodanjem primernejše trdne oziroma kovinske mreže kot sama montažna pena.

Pri tem pa je potrebna previdnost. Če odprtino zaprete, medtem ko je polh še v notranjosti, ga lahko ujamete v stavbi.

Pri reševanju težave ni primerno posegati po strupih ali drugih načinih, ki bi lahko žival poškodovali ali ubili. Slovenska zakonodaja varuje prostoživeče živali pred namernim uničenjem in poškodovanjem, navadni polh pa je v Sloveniji tudi uvrščen med divjad.

Če je težava večja ali ne veste, kako žival varno spraviti iz stavbe, je bolje poiskati pomoč strokovne službe oziroma se obrniti na pristojnega upravljavca lovišča. Samovoljno nastavljanje pasti zato ni dobra rešitev.

Ko polha ni več v hiši, poiščite vse mogoče dostopne poti. Preglejte predvsem streho, območje pod strešniki, odprtine ob napušču ter mesta, kjer se drevesne veje približujejo hiši.

Evropski strokovni priročnik za reševanje težav s polhi priporoča zmanjšanje njihovega dostopa do stavbe. Pomaga lahko obrezovanje vej, ki se dotikajo ali približujejo strehi, ter temeljito zapiranje odprtin. Pri tem je pomembno, da ukrep izvedete šele takrat, ko ste prepričani, da v objektu ni več živali.

Polh si jeseni pred zimskim spanjem močno poveča telesne zaloge. Zavod za gozdove Slovenije navaja, da se pri nas običajno odpravi v prezimovanje s prvimi slanami, iz hibernacije pa se praviloma prebudi aprila.

Med spanjem lahko izgubi približno 35 do 50 odstotkov telesne teže. Prav zato je jesen zanj pomemben čas: hrani se predvsem z gozdnimi plodovi in semeni, zlasti z žirom, želodom in drugimi plodovi dreves.

Zanimivo je, da polh hrane za zimo ne skladišči. Namesto tega se zanaša na maščobne zaloge, ki jih pridobi pred hibernacijo.

Če se je torej polh naselil pod vašo streho, ga ni treba razumeti kot sovražnika, vendar tudi ni treba sprejeti nočnega ropotanja kot novega dela družinskega življenja. Najprej ugotovite, ali je žival še v objektu, nato pa poskrbite za varen izhod in predvsem zaprite poti, po katerih bi se lahko vrnila. Tako boste zaščitili hišo, polhu pa omogočili, da svoje življenje nadaljuje tam, kamor spada – v naravi.

Viri: Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Notranjski park, GOV.SI