arso
Kakšno poletje nas čaka?
Ledeni možje in Zofka so za nami. Letos imamo pozno pomlad, mraz, padavine še kar vztrajajo. A bo nadaljevanje maja lepše, bo sonce končno ogrelo naše vrtičke? 8. junija naj bi po ljudski modrosti bil tisti dan, ki naj bi bil prelomen za vreme oziroma naj bi nakazal, kakšno nas čaka poletje.
Muhasto vreme se nadaljuje
Očitno bodo dela na vrtu morala znova počakati, saj prihaja nova ohladitev, ki bo spet prinesla dež. Če ste na vrt že posadili sadike, ki ne prenašajo dobro hladnih obdobij, potem jih le dobro zavarujte pred nizkimi temperaturami.
Pozeba povzročila 50 milijonov evrov škode
Državni sekretar Anton Harej si je ogledal nastalo škodo na sadnem drevju zaradi pozebe v Vipavski dolini. Najhuje so prizadeti sadovnjaki v nižjih predelih Vipavske doline in slovenske Istre, kjer je odvisno od vrste sadnega drevja škoda lahko tudi 100-odstotna. Harej je prizadetim sadjarjem obljubil pomoč države v obliki različnih ukrepov.
Temperature drugo noč zapored pod lediščem
Drugo noč zapored so se temperature zraka v večjem delu države spustile pod ledišče, kar v tem letnem času velike skrbi povzroča predvsem sadjarjem. Ti so že v sredo začeli zbirati podatke o škodi po pozebi, ki je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. Zelo nizke temperature so bile spet na Bizeljskem, kjer so sicer po oceni stroke najboljše sadjarske lege, je dejala specialistka za sadjarstvo Andreja Brence.
Obvestilo sadjarjem pred spomladansko pozebo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča sadjarje, da bo po podatkih Urada za meteorološko napoved Agencije RS za okolje jutri in v četrtek zjutraj zelo mrzlo za ta čas, povsod po državi bo možna pozeba. Petkovo jutro bo manj mrzlo, predvsem v notranjosti bo še možna pozeba.
Nevarnost pozebe, zaščitite vrtnine
Na vrtu iz prsti že kukajo prve sadike, na zelenici se bohotijo tulipani in druge pomladne rože. Prav tako se grmi in drevje že pripravljajo na cvetenje – nekateri že cvetijo. Toda čeprav se nam še nasmiha sonce, pa bo oblačnost od zahoda povsod naraščala, prihajajo padavine in nizke temperature.
Prihaja cvetoča pomlad, z njo pa alergije
Rastline v naravnem in urbanem okolju pozitivno vplivajo na psihofizično zdravje ljudi. Vendar je cvetni prah nekaterih rastlin alergen in veliko ljudi ima zaradi tega težave.
Hitro na vrt, ob koncu tedna bo hladneje
Začelo se je trimesečno obdobje meteorološke pomladi, ki prinaša v prvih dneh tega tedna sončno in stabilno vreme, medtem ko se konec tedna za kratek čas obeta prehod fronte in ohladitev. Minula meteorološka zima pa je bila za večji del Slovenije nadpovprečno topla, imeli smo tudi nadpovprečne količine padavin, ugotavljajo na Agenciji za okolje.
Se zima poslavlja?
"Zelo toplo vreme, ki ga bomo imeli v prihodnjih dneh, še ne pomeni, da se je zima zares poslovila," mi v pogovoru razloži Rok Nosan, vremenski prognostik na 24UR, ki se je letošnjo zimo lotil tudi zelo zanimivega projekta: postavil je vremensko postajo in meril, kako nizke so temperature med Ribniško in Loško dolino.
16. september – mednarodni dan zaščitne ozonske plasti
Vsako leto 16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Letos mineva 35 let od sprejetja Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti, kar pomeni 35 let globalnih prizadevanj za zaščito tega naravnega ščita, navajajo Združeni narodi. A kljub precejšnji uspešnosti konvencije izzivi ostajajo.
Onesnaženost Voglajne v zadnjih letih manjša
Onesnaženost Voglajne, ki je bila zaradi onesnaževanja industrije v Šentjurju, Štorah in Celju vrsto let v spodnjem toku mrtva reka, se je v zadnjem obdobju zaradi sprejetih ukrepov občutno zmanjšala.
Na Otlici presežena opozorilna vrednost ozona. Upoštevajte nasvete
Vročina ni edina težava, ki nas ogroža te dni.
Blejsko jezero: ga bomo popolnoma uničili?
Ekološko stanje Blejskega jezera, ki je bil dolgo med zmernim in dobrim, se slabša. Razlog za to so skokovit porast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter povečanje števila ribičev in kopalcev.
Kaj vse so našli na Triglavskem ledeniku
Najvišje ležeči ledenik na naših tleh na Geografskem inštitutu Antona Melika opazujejo in proučujejo že več kot 7 desetletij, od leta 1946. Njegova površina je iz leta v leto manjša, prizanesejo pa mu ne niti obiskovalci.
Kmetje se držijo za glave
Večja količina dežja letos ne greni počitnic le vsem tistim, ki so pričakovali sončne dni, da bi uživali ob morju. Negativne učinke prepogostega deževja čutijo predvsem slovenski kmetje.
Pri suši se bližamo ekstremnemu stanju
Sredina lokalna neurja, ki so za nekaj ur osvežila ozračje in ponekod prinesla nekaj kapelj dežja, niso pomagala pri blaženju suše. Kot je za STA pojasnila agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik, kaže, da bo to spet leto, ki bo blizu ali celo na vrhu lestvice najmočnejših suš v državi.
Kmetijska suša na jugovzhodu že drsi v ekstremne razmere
Lokalne padavine so ponekod sicer popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, a kmetijska suša se od aprila predvsem na jugovzhodu države močno zaostruje. Na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal tako že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, opozarjajo na Arsu.
Pozor, visoka onesnaženost zraka!
Zrak v nižinah celinske Slovenije je te dni znova zelo onesnažen z delci PM10. V ponedeljek so bile mejne vrednosti presežene v več krajih, tudi za včeraj in danes je agencija za okolje izdala opozorilo o visoki onesnaženosti na omenjenih območjih. Zato odsvetujejo kurjenje lesa, uporabo javnega prevoza in zmanjšano fizično aktivnost na prostem.
Kako pravilno ločevati odpadke?
Razlogov, zakaj ločevati odpadke, je malo morje. Skrb za okolje danes ni le modna muha, pač pa nuja. Odpadkov je namreč vedno več, prostora za odlaganje pa počasi zmanjkuje. Pri nas se zavedanje o pomembnosti ločevanja in reciklaže odpadkov sicer izboljšuje, a kljub temu, da nas opozarjajo in izobražujejo na tem področju iz vseh strani, se že vedno najde velik odstotek tistih, ki jim je preprosto vseeno ali pa niso prepričani, kako pravilno ločevati in se zato odpadki pogosto znajdejo v napačnih zabojnikih ali odlagališčih.
Kako pravilno ločevati odpadke?
Razlogov, zakaj ločevati odpadke, je malo morje. Skrb za okolje danes ni le modna muha, pač pa nuja. Odpadkov je namreč vedno več, prostora za odlaganje pa počasi zmanjkuje. Pri nas se zavedanje o pomembnosti ločevanja in reciklaže odpadkov sicer izboljšuje, a kljub temu, da nas opozarjajo in izobražujejo na tem področju iz vseh strani, se že vedno najde velik odstotek tistih, ki jim je preprosto vseeno ali pa niso prepričani, kako pravilno ločevati in se zato odpadki pogosto znajdejo v napačnih zabojnikih ali odlagališčih.
Previdno pri kurjenju!
Kakovost zraka v Sloveniji je bila lani slabša kot leto prej. Glavna težava poleti je ozon, pozimi pa prašni delci. Glavni vir slednjih so individualna kurišča, zato okoljsko ministrstvo poleg ukrepov Eko sklada prebivalcem med drugim priporoča, naj ne kurijo lesa, če imajo druge možnosti ogrevanja, in naj ne kurijo na prostem.
Pozor, previdno pri kurjenju lesa!
V Celju, Novem mestu in Zasavju je danes velika verjetnost preseganja mejne vrednosti trdih delcev PM 10 v zraku, drugod pa so preseganja mejne vrednosti možna, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. V sredo bo velika verjetnost preseganja mejne vrednosti prav tako v Celju, Novem mestu, Zasavju ter tudi v Ljubljani, drugod pa bodo preseganja možna.