ekološka pridelava
Vse se je začelo z enim vprašanjem: zakaj morajo živali trpeti?
Ko Stanko Valpatič govori o svojem življenju, se zdi, kot bi govoril o poti vračanja k sebi. "Rojen v kmečko tradicionalno okolje," pove. "Kot mladostnik sem tako lahko spoznal vsa kmečka opravila, tudi klanje živali in podobno. Marsikatero delo mi kot mladostniku ni bilo všeč, a sem vseeno moral sodelovati." Prav ta izkušnja je v njem zasejala dvom in iskreno vprašanje: zakaj tako?
Presno ali kuhano, sladko ali kislo - zelje je več kot le zdrava zelenjava
Zelje je vrtna in poljska zelenjadnica, ki jo pri nas pridelujemo le še na dobrih 400 hektarjih zemljišč. V prvem letu so pridelek listi, poviti v glave, semenarji pa pridobivajo seme za setev drugo leto. Uživamo ga v vseh letnih časih, presno ali predelano. Zelje imamo za zdravilno, prav zaradi tega pa ni vseeno, kako je bilo pridelano. Nadzorovana integrirana in ekološka lokalno pridelana živila imajo prednost pred konvencionalnimi. Tudi vrtičkarji se izogibamo uporabi umetnih sredstev.
Slovenska sorta krompirja, ki jo pobiramo med prvimi
V Sloveniji smo s krompirjem samooskrbni le polovično. Domača pridelava temelji na tujih sortah krompirja, čeprav imamo kar lepo število starih in novih domačih sort. Nove jedilne sorte krompirja po pridelku in kakovosti presegajo številne tuje, a jih pridelovalci in kupci ne poznamo dovolj.
Katero strešno kritino izbrati?
Zamenjava strehe je eden večjih posegov v domovanju tako finančno kot psihično, bi lahko rekli. Zato je izbira strešnega materiala pri sami gradnji zelo pomembna. Koliko časa bo zdržal, koliko ga bo treba vzdrževati, kako se obnese pri različnih vremenskih pogojih ... Na več takšnih vprašanj si je pametno odgovoriti.
Pot do uspeha ni bila lahka, a mlademu Slovencu je uspelo
Janez Rakovec je mlad pridelovalec, ki sta ga vedno zanimala inovativno in tehnološko napredno pridelovanje in kmetijstvo. Že kot srednješolec se je navdušil nad svetom alg in od takrat vse svoje znanje in trud posveča le temu. Po trnovi poti je oblikoval ekološki izdelek, ki ga predstavlja tudi v oddaji Štartaj, Slovenija: na podeželju.
Kako se lotiti trajnostnega vrtnarjenja?
Za povečane izpuste toplogrednih plinov v zraku, onesnaženo vodo, zemljo in ozračje je odgovoren predvsem človek s svojim delovanjem. Pri tem pogosto veliko škodo naravi povzročamo z netrajnostnimi kmetijskimi praksami. Zato je treba stremeti k temu, da se zemlja povrne v bolj zdravo stanje. To pa lahko vsak na svojem koščku zemlje doseže s trajnostnim vrtnarjenjem.